Opišite, zakaj se Eriksonova teorija imenuje teorija psihosocialnega razvoja, ter navedite tri in opišite dve stopnji psihosocialnega razvoja v otroštvu.
Zakaj teorija psihosocialnega razvoja: Freudovo teorijo psihoseksualnega razvoja je Erikson povezal z znanjem o otrokovem socialnem razvoju; poudaril je pomen socialnih dejavnikov, ki vplivajo na posameznikov razvoj.
Stopnje psihosocialnega razvoja v otroštvu (navedba katerih koli 3, opis 2):
- zaupanje – nezaupanje (0–1 leto): razvija se otrokovo temeljno zaupanje v svet; otrok zadovoljuje potrebo po navezanosti, telesnem stiku, ljubezni; preizkuša, ali je svet zanesljiv …
- samostojnost (avtonomnost) – sram in dvom vase (1–3 leta): otrok prevzema nadzor nad svojimi dejavnostmi; razvija se volja; uči se novih telesnih spretnosti; sam želi opravljati dejavnosti …
- pobuda (iniciativa) – občutki krivde (3–6 let): prodornost; otrok si postavlja načrte; želi uresničevati svoje cilje; razvija se vest …
- podjetnost (marljivost, delavnost) – manjvrednost (6–12 let): otrok želi delati, se učiti, se truditi in vztrajati; obvladovanje šolskih spretnosti; razvija se sodelovanje z drugimi …
Obe opisani stopnji razvoja ponazorite s po dvema situacijama, v katerih se znajde otrok, in za vsako situacijo navedite odziv staršev, ki pripomore k pozitivni razrešitvi krize na tej stopnji.
Ponazoritev za stopnjo zaupanje – nezaupanje, npr.: starša pri dojenčici pazita, da redno dobi dovolj hrane; ko jo previjata ali kopata, se je nežno dotikata; če Ema ponoči zajoka, se ji zmeraj oglasi vsaj eden od njiju ...
Ponazoritev za stopnjo samostojnost – sram in dvom vase, npr.: ko je Ema v drugem letu, velikokrat reče: »Sama bom.« Takrat ji starša omogočita, da npr. jé z žlico, čeprav se popacka, je pri tem ne kritizirata. Ko so na otroškem igrišču, nista pretirano zaščitniška …
Ponazoritev za stopnjo pobuda – občutki krivde, npr.: 4-letna Ema vzame lopatko drugi deklici. Starša pristopita in ji razložita, da se lahko igrata skupaj; Eme ne kritizirata, če še ne zmore sodelovati pri igri …
Ponazoritev za stopnjo podjetnost – manjvrednost, npr.: starša 7-letno Emo redno vključujeta v vsakdanja opravila; ko kaže zanimanje za igro z žogo, jo vključita v krožek; ko se ji ne da na trening, jo spodbujata, da vztraja …
Pojasnite, kako se lahko pri odraslem posamezniku na delovnem mestu kaže negativna razrešitev krize treh stopenj razvoja v otroštvu.
- negativna razrešitev 1. stopnje (nezaupanje): posameznik noče sodelovati z drugimi v skupini, ker ne zaupa drugim ljudem;
- negativna razrešitev 2. stopnje (sram in dvom vase): posameznik si ne upa prevzeti nalog, ki bi jih moral narediti samostojno, ali si ne upa prevzeti novih nalog;
- negativna razrešitev 3. stopnje (občutki krivde): posameznik ni ambiciozen oz. nima želje po uveljavljanju svojih zamisli;
- negativna razrešitev 4. stopnje (manjvrednost): posameznik se počuti manjvrednega glede na druge sodelavce; si ne upa potegovati za višja mesta; ne najde zadovoljstva pri svojem delu.