Sedemletni Maj želi pomagati očetu pri čiščenju snega doma na dvorišču. Oče mu priskrbi lopato in nato skupaj čistita sneg. Oče svetuje Maju, kam naj odmetava sneg, in ga občasno spodbuja k delu s pohvalo.
Devetnajstletni Lana se zdi zelo pomembno, da v ničemer ne odstopa od vrstnic. Starše izsiljuje za nakup prestižnega mobilnega telefona, saj ima takšnega sošolka, ki je zelo priljubljena v razredu. Lana ne ve dobro, kateri poklic bi rada opravljala. Brez razmisleka in posveta s starši se vpiše na isto fakulteto kot priljubljena sošolka.
Navedite tri značilnosti Eriksonove teorije psihosocialnega razvoja in poimenujte dve stopnji, ki se pojavita v otroštvu.
Značilnosti Eriksonove teorije (primeri):
- stopenjska teorija;
- poudaril je razvoj jaza (identitete);
- osebnostne spremembe je opisal z osmimi stopnjami psihosocialnega razvoja;
- stopnje opisujejo spremembe pri razumevanju drugih, odnosih z drugimi, razumevanju sebe;
- na vsaki stopnji posameznik razrešuje krizo ali konflikt;
- vsaka stopnja vsebuje nasprotje najbolj pozitivne in najbolj negativne lastnosti v nekem časovnem obdobju;
- uspešna razrešitev krize pomeni prevladanje pozitivne lastnosti.
Dve stopnji v otroštvu (poimenovati oba pola):
- zaupanje – nezaupanje,
- samostojnost (avtonomnost) – sram in dvom vase,
- pobuda (iniciativa) – občutki krivde,
- podjetnost (marljivost) – manjvrednost.
Poimenujte stopnji psihosocialnega razvoja, na katerih sta Maj in Lana. Za vsak primer ugotovite, ali nakazuje uspešno ali neuspešno razrešitev, in ugotovitvi pojasnite z značilnostmi vsake stopnje.
Maj: podjetnost (marljivost) – manjvrednost → uspešna razrešitev.
Otroci v tem obdobju radi opravljajo delo odraslih, pripravljeni so se potruditi; želijo obvladati vse, kar počnejo. Pri tem potrebujejo spodbude in vodenje odraslih, saj tako razvijajo občutek kompetentnosti, da zmorejo obvladati spretnosti in so lahko uspešni pri svojem delu (učenju).
Lana: jasna identiteta – zmedena identiteta → neuspešna razrešitev.
Mladostnik se v tem obdobju ukvarja s tem, kdo je, kaj zmore, kaj želi početi v življenju. Preizkuša različne vloge. Uspešna razrešitev vodi v trden občutek jaza (identitete). Neuspešna razrešitev se kaže v identitetni zmedi: oseba ne ve, kdo je, kaj želi v življenju početi, kakšna je njena vloga v skupnosti, prevzema lahko družbeno nesprejemljive vloge ali vedenje, ima težave v medosebnih odnosih.
Presodite, na katerih področjih življenja v različnih obdobjih odraslosti se kažejo neuspešne razrešitve krize po Eriksonu. Svoje presoje tudi pojasnite (tri presoje s pojasnitvami).
- intimnost, partnerski odnosi (zgodnja odraslost): neuspešna razrešitev krize se kaže v izogibanju intimnosti, strahu pred tesnimi pristnimi odnosi z drugimi, občutjih osamljenosti …;
- delo (srednja/zrela odrasla doba): neuspešna razrešitev se kaže v občutju nepomembnosti posameznikovega dela, pomanjkanju potrebe po nadaljnjem poklicnem razvoju …;
- družina (srednja/zrela odrasla doba): neuspešna razrešitev se kaže v občutku neuspešnosti opravljanja starševske vloge, nezadovoljstvu z družinskim življenjem, občutku, da se je posameznik pretirano žrtvoval za družino in pozabil na svoje potrebe …;
- upokojitev (po 65. letu): neuspešna razrešitev se kaže v občutju nesmisla preživetega življenja, obžalovanju stvari, ki jih posameznik ni naredil, razočaranju nad seboj in drugimi …