Na praznovanju Tjašinega četrtega rojstnega dneva mama na mizo postavi več enakih kozarcev. Kozarci so precej nizki in široki. Mama vse kozarce s sokom napolni do črtice, ki označuje dva decilitra. Tjaša, ki obožuje sok, reče: »To je malo soka. Jaz bi rada več soka!« Mama iz omare vzame kozarec, ki je hkrati ozek in visok, ter vanj pretoči sok iz enega od kozarcev na mizi. Sok v tem kozarcu seže više kot v preostalih kozarcih. Tjaša zagrabi kozarec in zadovoljna vzklikne: »Tako, zdaj pa imam več soka!«
Poimenujte in časovno opredelite stopnjo razvoja mišljenja po Piagetu, na kateri je Tjaša. Poimenujte še preostale stopnje razvoja mišljenja po Piagetu.
Tjašina stopnja: predoperativna stopnja, 2–7 let
Preostale stopnje razvoja mišljenja po Piagetu:
- senzomotorična (zaznavno-gibalna) stopnja,
- stopnja konkretnih operacij (konkretno-logičnih operacij),
- stopnja formalnih operacij (formalno-logičnih operacij).
Kako bi s Piagetovo teorijo razvoja mišljenja pojasnili opisano situacijo, tj. Tjašino prepričanje, da ima sedaj več soka? Poimenujte, opišite in s primerom ponazorite še eno značilnost mišljenja, ki je značilna za stopnjo razvoja mišljenja, na kateri je Tjaša.
Pojasnitev opisane situacije: Tjaša še nima sposobnosti konzervacije (miselnega ohranjanja) količine, zato ne dojame, da se s spremembo višine (oblike) kozarca ni spremenila tudi količina soka, saj mama soka ni dodala, ampak ga je le prelila v drugačen kozarec.
Značilnost mišljenja na predoperativni stopnji (primer):
- ireverzibilnost: mišljenje poteka v eni smeri, otrok ga ni sposoben preveriti v nasprotni smeri; otrok ne razume, da lahko izvedemo posamezne procese v obe smeri; npr. otrok pove, da ima brata, ne dojame pa, da to pomeni, da ima njegov brat tudi brata;
- centracija mišljenja: otrok se osredotoči le na en vidik pojava, druge pa zanemari; otrok ne more miselno zajeti večjega števila vidikov pri določenem pojavu; npr. otrok v vrtcu razvršča plastične like in jih razvrsti le po barvi, ne zmore hkrati upoštevati tudi njihove oblike/velikosti;
- egocentričnost mišljenja: otrok se osredotoči le na svoje gledišče, zanemarja gledišče drugih; npr. otrok si z rokami zakrije oči in ker on ne vidi drugih, misli, da tudi drugi ne vidijo njega;
- nepravilna uporaba pojmov: otrok pojme preveč posplošuje, hkrati pa ne razume splošnosti pojmov; npr. otrok poroča, koliko žensk je v kuhinji: »v kuhinji je le ena ženska, druga je moja mamica«.
Presodite in pojasnite omejitve ali težave v vsakdanjem življenju, s katerimi se srečujejo odrasli, ki ne dosegajo zadnje stopnje v razvoju mišljenja po Piagetu (tri presoje s pojasnitvami).
Presoje in pojasnitve omejitev odraslih, ki ne dosegajo stopnje formalnih operacij:
- težko poglobljeno razmišljajo o pomembnih življenjskih odločitvah: ker si ne morejo zamisliti hipotetičnih situacij in njihovih možnih izidov;
- ne morejo kritično razmišljati o političnih idejah: ker je za to potrebno abstraktno mišljenje;
- ne prepoznajo skritih sporočil v knjigah/glasbi/filmih: ker so sami preveč vezani na konkretno situacijo;
- ne razumejo znanstvene fantastike: ker je ta v nasprotju z resničnostjo in si je ne morejo predstavljati;
- ne razumejo, kako delujejo cepiva: ker si ne morejo predstavljati tega, kar se dogaja v telesu in je nevidno (konkretno nepredstavljivo);
- v komunikaciji z drugimi ne prepoznajo sarkazma/ironije: ker sporočila razumejo preveč dobesedno;
- ne morejo presojati rešitev problemov, s katerimi nimajo lastnih izkušenj: ker je za to potrebno abstraktno mišljenje.