Opredelitev mišljenja: različni spoznavni procesi, ki potekajo v delovnem spominu; proces odkrivanja novih odnosov med informacijami; proces reševanja miselnih problemov.

Oblike mišljenja: realistično, domišljijsko, konvergentno, divergentno, abstraktno, konkretno

Primeri in pojasnitve, npr.:

• »Rešite križanko na temo obdobja renesanse« (zgodovina) – zahteva konvergentno mišljenje, saj zahteva tipične in predvidljive rešitve, ki temeljijo na predhodnem znanju;
• »Napišite pesem o pomladi« (slovenščina) – zahteva divergentno mišljenje, saj spodbuja razvijanje različnih zamisli, nenavadnih in nepričakovanih rešitev;
• »Tanja je višja od Mance. Manca je manjša od Eve. Kako bi se deklice postavile v vrsto po višini?« (matematika) – zahteva konkretno mišljenje, saj zahteva uporabo predstav in konkretnih pojmov;
• »Seštej vektorje sil, ki delujejo na telo« (fizika) – zahteva abstraktno mišljenje, saj so vektorji abstraktni pojmi, ki si jih lahko le predstavljamo.

• čustva: naše misli oblikujejo kognitivno oceno situacije, ki jo zaznamo kot prijetno ali neprijetno; z razvojem mišljenja se povezuje tudi razvoj nekaterih kompleksnih čustev;
• zaznavanje: mišljenje lahko vpliva na to, katere dražljaje zaznamo, ker smo nanje pozorni; usmerja socialno zaznavanje prek kognitivne komponente stališč;
• učenje: različni miselni procesi lahko povečujejo učinkovitost učenja; z razvojem določene vrste mišljenja smo zmožni usvojiti učne pojme, ki zahtevajo to vrsto mišljenja;
• motivacija: mišljenje lahko povečuje oz. zmanjšuje motivacijo za posamezno dejavnost, če jo ocenimo za bolj oz. manj pomembno;