Čustva so procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do samega sebe ali zunanjega sveta.
Navedite in opišite tri vidike, na podlagi katerih različna čustva opredelimo in jih med seboj razlikujemo. Predstavite primer iz šole, ko učenec doživlja osnovno čustvo, in primer, ko doživlja sestavljeno čustvo. Omenjeni čustvi poimenujte.
Vidiki opredelitve čustev:
- vrednostni vidik: doživljamo pozitivna ali prijetna čustva (veselje) ter negativna ali neprijetna čustva (strah); povezan je s kognitivno oceno pomena situacije;
- intenzivnostni (jakostni) vidik: doživljamo močna ali šibka čustva; povezan je s kognitivno oceno pomembnosti situacije in fiziološkega vzburjenja;
- aktivnostni vidik: čustva so lahko vzburjajoča (jeza) ali pomirjujoča (zadovoljstvo); povezan je z jakostjo fiziološkega vzburjenja.
Primer za osnovno čustvo, npr.:
Učenec je sodeloval na šolskem nagradnem natečaju. Pri razglasitvi rezultatov izve, da je zmagal in za nagrado dobil obisk adrenalinskega parka, česar se je zelo razveselil. Učenec je pri tem doživel čustvo veselja.
Primer za sestavljeno čustvo, npr.:
Pri uri angleščine je učiteljica učencem vrnila teste in Anže je pisal 5. Ker je pričakoval, da bo dobro pisal, ga ocena ni močno presenetila, seveda pa je bil z oceno zadovoljen. Tako je doživel sestavljeno čustvo zadovoljstva.
Ponazorjeno osnovno čustvo opišite glede na tri vidike opredelitev čustev.
Opis osnovnega čustva (veselje) glede na tri vidike, npr.:
- vrednostni vidik: veselje je po vrednostnem vidiku prijetno čustvo;
- jakostni vidik: v tem primeru je veselje močno čustvo, saj je učenec zmagal na natečaju;
- aktivnostni vidik: veselje je vzburjajoče čustvo, saj je povezano z večjim fiziološkim vzburjenjem.
Na podlagi opisanih primerov pojasnite, kako učenčeva čustva vplivajo na njegovo uspešnost in medosebne odnose (skupaj pet pojasnitev).
Pojasnitve vpliva čustev na uspešnost, npr.:
- zaradi doživljanja čustev ugodja (npr. veselje) pri opravljanju neke dejavnosti bo učenec verjetno bolj vztrajen pri premagovanju ovir in zato uspešnejši pri doseganju ciljev;
- zaradi doživljanja rahlega neugodnega čustva (npr. strah, trema) bo učenec previdnejši pri delu in je zato verjetnost napak manjša, zaradi česar je lahko uspešnost večja;
- doživljanje močnih čustev (ugodja ali neugodja) zmanjšuje zmožnost zbranosti, zato bo učenec manj uspešen;
- zaradi doživljanja čustev ugodja pri doseganju uspehov bo učenec tudi v prihodnje raje izbiral dejavnosti, pri katerih doživlja čustva ugodja, zato bo pogosteje izbiral dejavnosti, pri katerih je uspešen.
Pojasnitve vpliva čustev na medosebne odnose, npr.:
- zaradi doživljanja močnih čustev neugodja (npr. jeza, bes) se lahko zmanjša nadzor nad vedenjem učenca in izbruhnejo medosebni konflikti;
- zaradi doživljanja čustev ugodja (npr. sreča, veselje, ljubezen) ob druženju učenca s prijatelji je to druženje za vse prijetno, zato se prijateljski odnosi ohranjajo in razvijajo.