Čustva lahko delujejo kot motivi, vplivajo pa tudi na spoznavne procese.
Razložite motivacijsko, aktivacijsko in komunikacijsko funkcijo čustev.
- Motivacijska funkcija: čustva usmerjajo in spodbujajo v delovanje – delujejo kot motivi. Različna čustva različno usmerjajo naše vedenje: bližamo se okoliščinam, ki so bile v preteklosti povezane s pozitivnimi čustvi, izogibamo pa se tistim, ki so bile povezane z negativnimi čustvi.
- Aktivacijska funkcija: čustva so pogosto povezana z močnim fiziološkim vzburjenjem (povzročijo različne telesne spremembe: pospešeno delovanje srca in dihanje, poveča se krvni tlak in prekrvitev ipd.), kar omogoča, da se človek čim bolj pripravi na boj ali beg pred nevarnostjo.
- Komunikacijska funkcija: čustva, ki jih izrazimo nebesedno in besedno, služijo drugim ljudem kot informacija, ki omogoča razumevanje našega doživljanja in napovedovanje našega prihodnjega vedenja.
Ponazorite okoliščine, v katerih dijak doživlja strah, jezo in veselje, ter za vsako čustvo v posamezni ponazoritvi pojasnite, kako se izraža njegova motivacijska funkcija.
- Strah: dijak meni, da premalo zna za dobro oceno, ki je za končni uspeh zelo pomembna. Zaradi strahu postane previdnejši, se bolj potrudi in bolje pripravi na test; lahko pa se tudi poskuša izogniti pisanju testa / ne pride v šolo.
- Jeza: dijak meni, da je neupravičeno dobil nižjo oceno. Jeza ga spodbudi, da gre takoj k učiteljici, da to uredi (želi odstraniti oviro); močna jeza ga vodi v agresivno vedenje.
- Veselje: dijak je na košarkarski tekmi zelo uspešno zadeval trojke, kar je bilo ključno za pomembno zmago ekipe. Veselje ob doseganju tega cilja je dijaka motiviralo k še večji zagnanosti za treninge in za še boljšo igro košarke.
Pojasnite povezanost čustev s tremi spoznavnimi procesi (skupaj štiri pojasnitve).
- Mišljenje: afekti (panika, bes) zavirajo oz. blokirajo mišljenje; zaradi močnih čustev lahko postane mišljenje pristransko, subjektivno; šibka, pozitivna čustva navadno spodbujajo in usmerjajo naše mišljenje.
- Učenje in pomnjenje: vsebine, ki nas čustveno pritegnejo, si hitreje in trajneje zapomnimo; če smo slabo razpoloženi, otožni ali tesnobni, se težje zberemo za učenje; težave pri učenju so lahko posledica močnih pozitivnih (npr. zaljubljenost) ali negativnih (npr. trema) čustev.
- Zaznavanje: čustva usmerjajo pozornost – od njih je odvisno, kaj bomo zaznavali; močna čustva in afekti ponavadi zmanjšujejo obseg zaznavanja; močna čustva lahko vplivajo na nastanek iluzij.