Leta 1985 je generalni sekretar sovjetske komunistične partije postal Mihail Gorbačov. Nov odnos do držav vzhodnega bloka je napovedal na zasedanju Generalne skupščine OZN konec leta 1988, ko je dejal:
Jasna nam je tudi nujnost načela svobodne izbire. … Svoboda izbire je univerzalno načelo, pri katerem ne bi smelo biti izjem. Različnost družbenega razvoja posameznih držav postaja čedalje opaznejša značilnost teh procesov. To se nanaša tako na kapitalistični kot na socialistični sistem. … To objektivno dejstvo zahteva spoštovanje stališč drugega in strpnost, pripravljenost sprejemati drugačnost, ki ni nujno slaba ali sovražna, ter sposobnost, da se naučimo živeti drug ob drugem, medtem ko ostajamo različni in se ne strinjamo drug z drugim o vsaki zadevi.
(Vir: Address by Mikhail Gorbachev at the UN General Assembly Session, https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/address-mikhail-gorbachev-un-general-assembly-session-excerpts)
Opišite odnos Gorbačova do drugih držav vzhodnega bloka.
ena od:
- Priznaval je suverenost drugih držav vzhodnega bloka.
- Zagovarjal je pravico do njihove svobodne izbire.
- Zagovarjal je strpno politiko do drugih držav.
- Zagovarjal je pravico do različnih stališč.
Opišite odnos, ki so ga imeli do držav vzhodnega bloka sovjetski voditelji pred njim.
ena od:
- Druge države vzhodnega bloka so videli kot podrejene Sovjetski zvezi.
- Drugim državam vzhodnega bloka niso priznavali suverenosti / svobodne izbire.
- Zavračali so odmik od sovjetskega modela socializma.
- (Prevelik) odmik od sovjetskega modela so kaznovali z vojaškim posredovanjem.
Pojasnite, kaj je želel Gorbačov doseči s perestrojko.
ena od:
- Želel je reformirati / modernizirati / decentralizirati sovjetsko gospodarstvo.
- Poskušal je uvesti tržno gospodarstvo (in hkrati ohraniti socializem).
- Poskušal je odpraviti revščino v državi.