Iz nekdanje poznoantične in germanske plemenske družbe se je razvila nova srednjeveška družbena ureditev – fevdalizem.

Poglavitna ekonomska vrednost v fevdalizmu je postala zemlja. Z zemljo pa je bila povezana oblast; navsezadnje je bila ideja fevdalizma ta, da je državni glavar lastnik vse zemlje. Državni glavar je dajal zemljo (fevde) v popolno izkoriščanje plemstvu; med plemstvom pa se je ta delila po hierarhični lestvici (vazalstvo). Fevdni gospod je moral svojemu višjemu gospodarju dajati vojake in denar (fevdni odnosi), sicer pa je bil samostojen.
(Vir: Lešnik, A., 2000: Od despotizma k demokraciji: razvoj ustavnosti in parlamentarizma, str. 31. Modrijan. Ljubljana)