Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva se je na vzhodu ohranilo Vzhodno rimsko cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo. Zlato dobo je cesarstvo doživelo za časa Justinijana I.

Naslonjen na tradicijo rimske države ima […] med srednjeveškimi deželami poseben položaj. Bizanc ima odlično upravno organizacijo z dobro izšolanim, razpredenim uradniškim aparatom, odlično opremljeno vojsko z vojaško tehniko v premoči, visoko razvit gospodarski in finančni sistem. Bizanc ima ogromna bogastva in sčasoma se njegovo denarno gospodarstvo čedalje bolj razvija. […] Na denarju, bolj kakor na njegovi vojaški moči, temeljita moč in ugled Bizanca, katerega plačilna zmožnost je bila v najboljših časih skoraj neizčrpana.
(Vir: Ostrogorski, G., 1961: Zgodovina Bizanca, str. 50–51. DZS. Ljubljana)