Pri učenju snovi iz zgodovine je dijakinja pri ponavljanju doma znala našteti sedem največjih bitk druge svetovne vojne z natančnimi datumi začetka in konca ter kraji, kjer so se dogajale. Pri testu znanja se je potem spomnila imen le petih največjih bitk, pri treh si je zapomnila točni datum poteka, med dvema je zamešala kraj, kjer sta potekali. Pri bitki pri Stalingradu je generala Paulusa preimenovala v Pavliča.
Poimenujte in opišite dve skupini sprememb, ki se pojavljata pri zapomnitvi gradiva.
Količinske spremembe: zmanjša se število elementov, ki so zapomnjeni; v spominu imamo manj informacij kakor prej.
Kakovostne spremembe: spremeni se vsebina spominov, lahko gre za spremembe v pomenu, spreminja se vrstni red dogodkov, dodaja se novo gradivo, zgodba se poenostavlja, izginejo podrobnosti, postane bolj povezana z osebno kulturo.
V zgornjem primeru ugotovite, v katero skupino sprememb pri zapomnitvi snovi iz zgodovine spadajo posamezne napake oziroma pomanjkljivosti v znanju dijakinje pri testu, in razložite, zakaj spadajo v določeno skupino.
Količinske spremembe in razlaga:
- Namesto sedmih se je dijakinja spomnila petih bitk: zapomnila si je manj bitk; spremenila se je količina zapomnjenega gradiva.
- Pri treh si je zapomnila točni datum poteka: zapomnila si je manj datumov; spremenila se je količina zapomnjenega gradiva.
Kakovostne spremembe in razlaga:
- Dijakinja je zamešala točni kraj dveh bitk: pomešala je zaporedje dogodkov, ni pa si zapomnila manj dogodkov.
- Dijakinja je spremenila ime Paulusa v Pavliča: ime je postalo bolj skladno z osebno kulturo; težnja h konvencionalnosti.
Predlagajte in pojasnite, kako bi učitelj ali starš spodbujal notranjo in zunanjo motivacijo dijakinje pri učenju zgodovine (za vsako vrsto motivacije dva predloga s pojasnitvijo).
Predlogi in pojasnitve za notranjo motivacijo:
- z dijakinjo bi se pogovorili o njenih vrednotah in poskušali nanje navezati znanje zgodovine, saj je notranja motivacija večja, če se navezuje na stvari, ki so nam pomembne;
- z dijakinjo bi se pogovorili o njenih preteklih uspehih pri učenju zgodovine, saj bi s tem povečali prepričanje o lastnih sposobnostih, ki povečuje notranjo motivacijo;
- dijakinjo bi lahko peljali na ogled muzeja, saj bi tako doživela zgodovinske dogodke bolj živo in bi jo začeli bolj zanimati.
Predlogi in pojasnitve za zunanjo motivacijo:
- dijakinji bi kot nagrado za učenje obljubili možnost izhoda zvečer, saj bi ji tako postavili zunanji razlog, zaradi katerega bi se učila, kar bi povečalo zunanjo motivacijo;
- dijakinjo bi za učenje pohvalili, saj bi jo nagrajevali tako, da bo po učenju dobila pohvalo – sledila bi torej zunanjemu cilju (pohvali), ki ga doseže z učenjem;
- dijakinjo bi opozorili, da se mora učiti, če želi priti na želeno fakulteto, saj bi tako opozorili na morebitno negativno posledico, ki spodbuja zunanjo motivacijo.