Zakonski par srednjih let se odpravi na nedeljski izlet. Na poti skozi majhno vas dohitita avto, ki vozi precej počasneje, kot je dovoljena omejitev hitrosti. Žena to komentira: »No, ali kakšna vaška blondinka pelje avto na sprehod? Še dobro, da bo kmalu gostilna, kamor greva na kosilo.« Ko avto pred njima zavije na parkirišče iste gostilne, mož nadaljuje pot in pravi: »V isto gostilno kot ta babura pa res ne grem."
Opišite tri značilnosti predsodkov. Poimenujte in opišite dve vrsti predsodkov.
Značilnosti predsodkov:
- predsodki so vrsta stališč do socialnih skupin, ki niso utemeljena;
- predsodke spremljajo močna čustva;
- so odporni proti spremembam;
- navadno so negativni;
- razvijejo se zgodaj v otroštvu;
- delujejo brez zavestnega nadzora.
Vrsti predsodkov:
- spolni predsodki: najpogosteje se kažejo v pojmovanju in obravnavanju žensk kot manjvrednih v primerjavi z moškimi;
- etnični predsodki: zavračanje in sovražnost do pripadnikov posameznih nacionalnih skupin;
- rasni predsodki: poudarjajo manjvrednost drugih ras v primerjavi s prevladujočo raso;
- verski predsodki: predsodki do pripadnikov različnih verskih skupnosti.
Poimenujte in razložite stopnji izražanja predsodkov, na kateri bi lahko uvrstili vedenje moža in žene v zgornjem primeru. Na primeru vedenja do ženskih voznic ponazorite eno od naslednjih stopenj izražanja predsodkov. Stopnjo tudi poimenujte.
Žena: ogovarjanje – pri tem gre za izražanje negativnega odnosa, norčevanje.
Mož: izogibanje medsebojnim odnosom – gre za ustvarjanje socialne razdalje.
Ponazoritev višje stopnje, npr.:
- Diskriminacija: gre za kratenje temeljnih pravic. Primer: ženske nimajo možnosti opravljanja vozniškega izpita; onemogočanje ženi, da vozi avto; v podjetju ne sprejmejo v službo poklicne voznice.
- Nasilje: gre za stopnjevanje diskriminacije in se lahko kaže kot fizični napad. Primer: poškodovanje avta počasnejši voznici ali fizični napad nanjo.
Presodite in pojasnite dejavnike, ki spodbujajo razvoj predsodkov pri posamezniku (tri presoje s pojasnitvami).
- predsodki staršev: v primarni socializaciji otroci od staršev prevzemajo posplošene sodbe o socialnem svetu, na podlagi katerih pozneje presojajo druge;
- frustracija: težave in ovire pri posamezniku povzročajo občutke strahu, ogroženosti …, in namesto da bi jezo in agresivnost usmerili v izvorne okoliščine, jih s predsodki premestimo na žrtve predsodkov;
- ekonomski vzroki: zmanjševanje delovnih mest in slabšanje ekonomskega položaja večine se pogosto povezuje z večanjem predsodkov – večina se čuti ogroženo s strani manjših skupin;
- politične razmere: politične stranke lahko podpirajo in krepijo predsodke, če so ti v njihovo korist (za uresničevanje svojih političnih ciljev in moči).