Psihologinja v podjetju je izbirala novega zaposlenega. Pripravila si je naslednja vprašanja, ki jih je zastavila vsakemu kandidatu:
Kako bi opisali sami sebe?
Katera so vaša močna in katera šibka področja?
Kaj bi lahko, po vašem mnenju, prispevali k delovanju podjetja in kako bi to storili?
Kakšni so vaši dolgoročni karierni cilji?
Opredelite intervju. Poimenujte obe obliki intervjuja in navedite, katero obliko je uporabila psihologinja v opisanem primeru.
Opredelitev intervjuja: Je tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci; vprašanja jim postavljamo ustno.
Poimenovanje dveh oblik intervjuja: strukturirani in nestrukturirani intervju
Oblika iz primera: strukturirani intervju
Ponazorite dve različni situaciji, ko bi se psihologinja v podjetju odločila za drugo obliko intervjuja, kot ga je uporabila v zgornjem primeru. Za vsako situacijo pojasnite, zakaj bi bila ta oblika intervjuja ustreznejša.
Ponazoritev situacij, v katerih bi bil ustreznejši nestrukturirani intervju, npr.:
- Marko in Martin, ki delata pri istem projektu, se močno spreta in nastane konflikt. Psihologinja z vsakim opravi intervju, da ugotovi vzrok spora in možne rešitve. Pojasnitev: Psihologinja bo pridobila več informacij, če bo vprašanja prilagajala odgovorom oseb v konfliktu, z dodatnimi vprašanji bo še bolj razjasnila situacijo.
- Darja prosi za pogovor s psihologinjo, saj čuti visoko stopnjo stresa in tesnobe, ki jo sproža odnos s šefom. Psihologinja se z njo pogovori o začetku njenih težav, dotedanjih načinih reševanja itd. Pojasnitev: Psihologinja bo prilagodila svoja vprašanja glede na stisko, ki jo doživlja zaposlena, ta pa bo lahko povedala točno to, kar želi, pogovor bo bolj sproščen.
Poleg besednih odgovorov bi psihologinja med intervjujem lahko opazovala tudi nebesedno komunikacijo kandidatov. Presodite, katere oblike nebesedne komunikacije bi lahko opazovala in kaj bi lahko na podlagi tega sklepala o intervjuvancu (tri presoje s pojasnitvami).
Presoja in pojasnitev možnih oblik nebesedne komunikacije, npr.:
- obrazni izrazi: lahko bi sklepala o čustvih in stališčih posameznika;
- gibi: lahko bi sklepala, da je intervjuvanec nekaj želel poudariti ali popraviti povedano; o namerno ali nenamerno izraženih/skritih čustvih;
- drža telesa: lahko bi sklepala o posameznikovem odnosu do teme ali sogovornika; o sproščenosti oz. napetosti; o obrambnem vedenju;
- sporočila z oblačili, frizuro, nakitom, ličenjem: lahko bi sklepala o sporočilih glede identitete, ki jih posameznik želi izraziti na ta način.