Šolske okoliščine so za dijake vir stresa in pritiskov, na katere se, tudi glede na osebnostno čvrstost, različno odzivajo, kot na primer:
Tomažu dela velike težave fizika. Ko se pripravlja na popravljanje negativne ocene, ne verjame, da mu bo oceno uspelo popraviti.
Kostja je zaradi svoje prekomerne teže zelo nesrečen, pa še sošolci se norčujejo iz njega, zato je, ko bi moral sošolcem predstaviti seminarsko nalogo pri zgodovini, raje ostal doma.
Učitelj kemije je krivično obtožil Petra goljufanja pri testu. Peter zato ni bil užaljen, ampak je razmišljal, kako bi učitelju čim prej dokazal svoje znanje.
Opredelite stres ter razložite, kdaj je stres dober in kdaj je škodljiv.
Opredelitev stresa: je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje; je sklop odzivov organizma na delovanje stresorjev/na obremenitve, ki poteka po zakonitem vzorcu.
Dobri stres: učinek stresnega dogajanja je pozitiven, stres je ravno pravšnji, človeka spodbuja, krepi; doživljamo ga, ko ocenimo, da so naše sposobnosti večje od zahtev.
Škodljivi stres: učinek stresnega dogajanja je škodljiv, doživljamo ga kot napetost, stisko in nevarnost; doživljamo ga, ko ocenimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti.
Pri vsakem od dijakov v zgornjih primerih je izražena različna sestavina osebnostne čvrstosti. Za vsakega od njih določite to sestavino ter pojasnite, kakšno vlogo ima pri njegovem obvladovanju stresa.
- Tomaž – nadzor (občutek notranjega nadzora): Tomaž ne zaupa v svoje zmožnosti, prepričan je, da mu ne bo uspelo (doživlja distres).
- Kostja – angažiranost: Kostja se raje umakne, ni osredotočen na cilj; doživlja stisko, napetost (doživlja distres).
- Peter – izzvanost: stresne okoliščine je Peter vzel kot izziv, takoj je začel razmišljati, kako naj se dokaže.
Pojasnite posledice neustreznega obvladovanja stresa pri dijakih (dve pojasnitvi) ter svetujte, kako naj se dijaki učijo, da bo učenje, posebej pa ocenjevanje znanja, manj stresno (trije nasveti).
Posledice neustreznega obvladovanja stresa, npr.:
- pogost stres lahko pri dijakih povzroča psihosomatska obolenja, lahko se pojavljajo pogosti glavoboli, slabosti;
- zaradi negativnih izkušenj pri spoprijemanju s stresom se zmanjšata samospoštovanje in zaupanje vase;
- hujši in dolgotrajni stres lahko povzroči anksioznost, depresivnost;
- ob dolgotrajni izpostavljenosti stresu ali pri neuspešnem spoprijemanju z njim se pojavijo znaki izčrpanosti (kronična utrujenost, motnje spanja, razdražljivost).
Nasveti za bolj učinkovito obvladovanje stresa pri učenju, npr.:
- za učenje si naredimo načrt, v katerem določimo gradivo, ki ga potrebujemo, koliko časa potrebujemo, premislimo o eventualni pomoči, če je snov prezahtevna;
- novo snov povezujemo z že obstoječim znanjem, zato bo zapomnitev boljša, tudi razumevanje snovi bo večje;
- pomembno je, da sproti ponavljamo, zato da informacije ohranjamo v kratkotrajnem in dolgotrajnem spominu;
- ko se učimo ali ponavljamo, podčrtavamo ključne besede, delamo zapiske, izpiske;
- snov si pregledno razvrstimo, tako da uporabimo miselne vzorce, preglednice.