Lana je bila v vseh razredih osnovne šole odličnjakinja. V prvem letniku gimnazije je pri matematiki dobila prvo nezadostno oceno v življenju. Postala je zaskrbljena. Nekaj časa je bila povsem brezvoljna, v nekem trenutku pa se je odločila, da bo naredila vse za to, da popravi oceno in dokaže, da zmore. Pri tem ji je srce pospešeno utripalo, mišice so postale napete. Organizirala si je natančen urnik učenja po pouku, veliko časa je namenila učenju matematike, na reševanje nalog je bila popolnoma osredotočena. Nezadostno oceno je po dveh tednih učenja popravila in uspeh jo je opogumil, da si še naprej prizadeva pri učenju.
V zgornjem primeru je predstavljen primer odziva na stresno situacijo. Navedite tri stresorje v vsakdanjem življenju in ugotovite, kaj je stresor v Laninem primeru. Opišite, kdaj doživljamo škodljivi stres (distres) in kdaj dobri stres (eustres).
Stresorji v vsakdanjem življenju (npr.): zahtevno delo, preverjanje in ocenjevanje znanja, čakanje v vrsti, finančna stiska, prezahteven učni program, smrt bližnjih …
Stresor v Laninem primeru: prva nezadostna ocena v življenju
Škodljivi stres (distres): doživljamo ga, ko ocenimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti; ko ga doživljamo kot napetost, stisko, nevarnost.
Dobri stres (eustres): doživljamo ga, ko je stres ravno pravšnji in človeka spodbuja, krepi; ko ocenimo, da so naše sposobnosti večje od zahtev.
V primeru sta opisani dve fazi daljše izpostavljenosti stresu, ki ga je Lana ustrezno obvladala. Poimenujte ju in opišite po dve značilnosti vsake faze. Vsako opisano značilnost nato povežite s primerom Laninega vedenja ali doživljanja iz besedila naloge.
Faza alarma: zavemo se stresorja (Lana dobi nezadostno oceno); postanemo zaskrbljeni in vznemirjeni (Lana je zaskrbljena); krajši čas nedelovanja (nekaj časa je bila brezvoljna); protišok – pripravljenost na akcijo (odloči se, da bo naredila vse za popraviti oceno); delovanje simpatičnega živčevja (pospešen utrip srca; napete mišice) …
Faza odpora: s povečano zmogljivostjo se spoprimemo s stresom (Lana si organizira urnik učenja; veliko časa namenja učenju; popolnoma je osredotočena nanj); stresor lahko premagamo (popravila je negativno oceno); v takšnem primeru spodbudne posledice stresa (Lano je uspeh opogumil) …
Pojasnite vzrok, zaradi katerega lahko posameznik preide v tretjo fazo daljše izpostavljenosti stresu. Presodite tri posledice na duševnem in tri posledice na vedenjskem področju, ki bi sledile, če bi Lana neustrezno obvladala stres.
Vzrok za tretjo fazo (izčrpanost): stresorja ne premagamo in smo dalj časa v fazi odpora; stresorji se vrstijo drug za drugim; organizem veliko časa deluje s povečanimi zmogljivostmi …
Posledice na duševnem področju (npr.):
- napetost,
- razdražljivost,
- slaba koncentracija,
- težave s pomnjenjem,
- pomanjkanje samospoštovanja,
- duševne motnje, čustvene težave.
Posledice na vedenjskem področju (npr.):
- nenadzorovani čustveni izbruhi,
- povečano uživanje različnih drog,
- slabši odnosi doma,
- socialna izolacija.