Poznamo različne vrste (oblike) mišljenja.
Poimenujte in opišite tri vrste mišljenja.
- Realistično mišljenje: kombiniranje stvarnih dejstev brez subjektivnih primesi.
- Domišljijsko mišljenje: je pod vplivom subjektivnih dejavnikov, npr. čustev in želja; daje rezultate, ki v svoji celostni obliki še niso bili doživeti ali narejeni.
- Konvergentno mišljenje: osredotočeno je na eno zamisel ter daje značilne in predvidljive rešitve; temelji na predhodnem znanju in logičnem mišljenju.
- Divergentno mišljenje: razvija številne zamisli in išče oddaljene povezave; daje nepričakovane in nenavadne rešitve; zahteva drugačno videnje problema in novo sintezo znanja.
- Konkretno mišljenje: prevladuje uporaba zaznav, predstav, konkretnih pojmov.
- Abstraktno mišljenje: v miselnem procesu uporabljamo tudi abstraktne pojme.
Za navedene vrste mišljenja ponazorite, kako bi jih dijak uporabil pri izdelavi seminarske naloge za splošno maturo iz psihologije (za vsako vrsto dva primera).
- Realistično mišljenje: dijak razmišlja, kako bo pridobil udeležence raziskave; ko sešteva rezultate pri analizi podatkov.
- Domišljijsko mišljenje: dijak razmišlja, kako pripraviti čim bolj privlačno povabilo za udeležence; pri risanju nenavadnih likov za eksperiment zaznavanja.
- Konvergentno mišljenje: dijak oblikuje besedilo naloge v poglavja; računa povprečje dosežkov pri posameznem spolu udeležencev.
- Divergentno mišljenje: dijak poskuša pripraviti čim več različnih besedilnih nalog za raziskavo; razmišlja, kako lahko razlaga izsledke svoje raziskave.
- Konkretno mišljenje: dijak pripravlja seznam primernih skladb za raziskavo o vplivu glasbe na počutje; išče primeren prostor za eksperiment.
- Abstraktno mišljenje: dijak razlaga izsledke z abstraktnimi pojmi, kot so nezavedno ali osebnostne lastnosti; za raziskavo pripravlja naloge za opazovanje sposobnosti posameznika.
Presodite in pojasnite, v katerih življenjskih okoliščinah bi lahko imel posameznik težave, če ne bi imel dobro razvite katere od vrst mišljenja (tri presoje s pojasnitvami).
- Če posameznik ne bi imel razvitega realističnega mišljenja, bi imel težave v položajih, ki bi zahtevali osredotočenost na dejstva, npr. zbranost na cesti pri vožnji avtomobila, saj bi mu misli uhajale drugam.
- Če posameznik ne bi imel razvitega domišljijskega mišljenja, bi bilo njegovo doživljanje bolj prazno – ne bi mogel polno doživljati umetnosti ali literarnih del, ker informacij ne bi dopolnjeval s svojimi občutji.
- Če posameznik ne bi imel dobro razvitega konvergentnega mišljenja, se ne bi zmogel osredotočiti na eno zamisel in bi imel težave pri učenju v situacijah, ki zahtevajo združevanje predhodnih informacij.
- Če posameznik ne bi imel dobro razvitega divergentnega mišljenja, bi bilo njegovo mišljenje rigidno, stereotipno, in bi imel težave pri nalogah, ki zahtevajo prestrukturiranje gradiva ali ustvarjalne rešitve.
- Če posameznik ne bi imel dobro razvitega abstraktnega mišljenja, bi imel težave pri učenju snovi z abstraktnimi pojmi, npr. sila na klancu, atomi.