Tina rešuje domačo nalogo iz matematike, ki se glasi: »Če je oseba A stara 7 let, oseba B 10 let, oseba C 40 let in oseba D 43 let, je skupen seštevek njihove starosti 100 let. Čez koliko let bo skupen seštevek starosti teh oseb 200 let?« Ker Tina ne ve, kako bi s formulo rešila nalogo, sešteva različne starosti in preverja, ali je njihov seštevek enak rezultatu, ki ga išče.
Katero strategijo reševanja miselnih problemov je uporabila Tina? Opišite tri značilnosti te vrste strategij reševanja miselnih problemov.
Strategija: poskusi in napake
Značilnosti (npr.):
- Reševanja se lotimo bolj ali manj naključno.
- Ugibamo, kakšna bi bila pravilna pot do cilja.
- Preizkušamo različne rešitve, dokler ne naletimo na pravo.
- Pogosteje jo uporabljamo, ko nimamo veliko predznanja / smo čustveno vznemirjeni / smo v časovni stiski.
- Lahko je učinkovita pri enostavnih problemih z omejenim številom rešitev.
- Je dolgotrajna in pogosto neučinkovita strategija.
Poimenujte še dve drugi strategiji reševanja miselnih problemov. Navedite eno razliko med njima. Eno izmed poimenovanih strategij ponazorite s primerom reševanja miselnih problemov pri matematiki.
Dve strategiji: postopna analiza, strategija vpogleda
Razlika (npr.):
- Postopna analiza: rešitev problema je posledica reševanja posameznih korakov od začetnega proti končnemu stanju; do rešitve pridemo, ker smo izbirali tiste korake, ki nas približujejo cilju.
- Strategija vpogleda: rešitev problema je posledica nenadne povezave elementov problemske situacije; do rešitve pridemo, ker smo nenadoma dobili vpogled v problemsko situacijo.
Ponazoritev strategije pri matematiki (npr.):
- Postopna analiza: Tanja rešuje enačbo z dvema neznankama. Reševanja enačbe se je lotila postopoma – najprej je izračunala prvo neznanko, nato še drugo, na koncu pa preverila, ali se enačba izide.
- Vpogled: Zala je reševala nalogo z vžigalicami. Po daljšem opazovanju skice je nenadoma dobila idejo in rešila nalogo.
Presodite in pojasnite, katere osebnostne lastnosti pozitivno in katere negativno vplivajo na reševanje miselnih problemov (štiri presoje s pojasnitvami).
Osebnostne lastnosti, ki pozitivno vplivajo (npr.):
- Vztrajnost: ker ne odnehamo pri iskanju rešitve miselnega problema.
- Čustvena stabilnost: ker nas čustva ne ovirajo pri razmišljanju.
- Inteligentnost: ker učinkoviteje rešujemo nove miselne probleme.
Osebnostne lastnosti, ki negativno vplivajo (npr.):
- Neorganiziranost: ker ne znamo načrtovati korakov za reševanje miselnega problema.
- Tesnobnost: ker nas je strah preizkušati možne rešitve miselnega problema.
- Nizko samospoštovanje: ker si ne zaupamo, da smo na pravi poti pri reševanju miselnega problema.