Miselne probleme rešujemo na različne načine.
Poimenujte tri strategije reševanja miselnih problemov in vsako strategijo opredelite oziroma jo opišite z bistveno značilnostjo.
- Strategija poskusov in napak: reševanja problema se lotimo bolj ali manj naključno (ugibamo); rešitve iščemo nesistematično in pri tem lahko določene poskuse in napake ponovimo, dokler naključno ne pridemo do rešitve.
- Strategija postopne analize: problem razdelimo na vmesne cilje, ki jih rešujemo postopoma s posameznimi koraki; reševanje vključuje predvidevanje in načrtovanje; izbiramo tiste korake in vmesne cilje, ki zmanjšujejo razliko med trenutnim stanjem in končnim ciljem.
- Strategija vpogleda: do rešitve problema pridemo z nenadnim vpogledom (uvidom), ki temelji na prestrukturiranju problema; problem se pokaže v novi luči; nepričakovano na nov način povežemo elemente problemske situacije.
Vsako poimenovano strategijo ponazorite s primerom reševanja miselnega problema v neki življenjski situaciji. Razložite, kako na reševanje miselnih problemov vplivajo čustva.
Primeri strategij, npr.:
- Poskusi in napake: Janez je pozabil kombinacijo za ključavnico na kovčku. Vrtel je kolesca v eno in drugo smer in na slepo poskušal najti ustrezen položaj vseh kolesc. Po polurnem poskušanju je po naključju zadel pravo kombinacijo.
- Postopna analiza: Anja je morala izdelati maturitetno seminarsko nalogo. Najprej je izbrala temo, nato zbrala gradivo, ga preštudirala, postavila hipoteze, načrtovala metodo dela, sestavila vprašalnik, anketirala vzorec in obdelala podatke.
- Vpogled: Turistu so polne roke nakupov preprečevale fotografiranje. Nenadoma se mu je utrnila misel, da nakupe odloži v fotografsko torbico, ki jo da čez ramo, in si tako sprosti roke za fotoaparat.
Vpliv čustev: pozitivna čustva srednje intenzivnosti spodbujajo, vzdržujejo in usmerjajo mišljenje; močna čustva (intenziven strah, jeza, tudi veselje) pogosto ovirajo mišljenje, ker smo preveč vznemirjeni, da bi se osredotočili na reševanje problemov.
Pojasnite vlogo konvergentnega in divergentnega mišljenja pri uporabi dveh različnih strategij reševanja miselnih problemov (skupaj tri pojasnitve).
Pojasnitve vloge konvergentnega (KM) in divergentnega mišljenja (DM), npr.:
- KM pri postopni analizi: postopoma izločimo neustrezne odgovore med danimi možnostmi in pridemo do ene, pravilne rešitve.
- DM pri vpogledu: DM nam omogoča, da pogledamo na problem iz drugega zornega kota (reorganiziramo gradivo) in lahko nenadoma pridemo do rešitve.
- DM pri postopni analizi: DM preprečuje, da bi se pri postopni analizi pretirano fiksirali samo na eno pot reševanja; znamo stopiti korak nazaj, da bi nato napredovali proti cilju.
- DM pri poskusih in napakah: DM uporabimo, kadar preizkušamo različne rešitve, dokler ne pridemo do prave.
- KM pri poskusih in napakah: KM iščemo rešitev samo v eni smeri, kar vodi k počasnejšemu reševanju problema.