Eksperiment velja za najbolj znanstveno metodo v psihologiji, podatke pa psihologi pridobivajo tudi neeksperimentalno, npr. z opazovanjem.
Opišite štiri značilnosti eksperimenta. Izberite neko vedenje otrok in ponazorite, kako bi to vedenje raziskovali eksperimentalno in kako neeksperimentalno. Pojasnite eno razliko med uporabljenima metodama.
Značilnosti eksperimenta (npr.):
- ugotavljamo vzročno-posledične odnose;
- nadzorujemo vse (moteče) dejavnike, ki bi poleg neodvisne spremenljivke lahko vplivali na proučevani pojav;
- lahko ga večkrat ponovimo in preverimo rezultate;
- ugotavljamo vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno;
- manipuliramo neodvisno spremenljivko, ki jo eksperimentator sistematično in namerno spreminja;
- eksperimentalno in kontrolno skupino primerjamo med seboj.
Eksperimentalno (npr. nudenje pomoči): proučevali bi ga v psihološkem laboratoriju, tako da bi eni skupini otrok predvajali film, kjer junaki nudijo pomoč, drugi skupini pa ne. Otroke bi nato izpostavili okoliščinam, v katerih bi neka oseba potrebovala pomoč. Ugotavljali bi razlike v nudenju pomoči otrok obeh skupin.
Neeksperimentalno (opazovanje): sestavili bi opazovalno listo ter opazovali in beležili pogostost pojavljanja teh oblik vedenja pri otrocih v različnih okoliščinah (pri igri, vodenih dejavnostih, jedi ipd.).
Razlika, npr.: pri eksperimentu sami sprožimo vedenje (pojav), pri neeksperimentalni metodi se vedenje spontano izrazi; pri eksperimentu lahko razložimo vzročno-posledični odnos med pojavi, pri neeksperimentalni metodi pa lahko vedenje le opišemo.
Razložite bistveni spoznanji dveh odmevnih eksperimentov v psihologiji, avtorjev Watsona in Zimbarda, ter ju presodite z etičnega vidika (skupaj tri presoje).
Watsonov eksperiment – mali Albert:
- Watson je dokazal, da so strahovi in fobije naučeni po načelih klasičnega pogojevanja.
Zimbardov eksperiment – Stanford prison study (Stanfordov zaporniški eksperiment):
- opozoril je, da se ljudje obnašajo v skladu s predpisano vlogo, tako kot jo oni razumejo oz. si jo predstavljajo; prispeval je k razumevanju, kako opravljamo posamezne vloge, kako se z njimi poistovetimo.
Etična presoja Watsonovega eksperimenta (npr.):
- prekršil je eno najbolj temeljnih načel psihološke etike, ki prepoveduje, da bi udeleženci med raziskavo doživljali stres;
- prestrašeni Albert je jokal in se poskušal podgani izogniti, a je bil premajhen, da bi sam brez posledic odstopil;
- Watson ni poskrbel, da Albert ne bi utrpel posledic – po eksperimentu se je bal tudi drugih živali ali stvari, ki so ga spominjale na podgano.
Etična presoja Zimbardovega eksperimenta (npr.):
- sporno je, da so paznikom dopuščali agresivno ali celo sadistično vedenje do zapornikov;
- ni bilo vnaprej določeno, kdaj je treba eksperiment prekiniti;
- udeleženci niso bili seznanjeni s pravilom, da je mogoče kadarkoli izstopiti iz eksperimenta.