Psihologi pogosto uporabljajo neeksperimentalne metode, kot je na primer opazovanje.
Opredelite opazovanje ter poimenujte in opišite dve temeljni metodi opazovanja v psihologiji. S primeroma ponazorite, kako bi učitelj psihologije z opazovanjem proučeval, ali se pri dijakih strah med pisnim ocenjevanjem znanja povezuje s pridobljeno oceno (za vsako temeljno metodo opazovanja en primer).
Opredelitev opazovanja:
- Je raziskovalna metoda, s katero proučujemo in opazujemo pojave, kot se spontano pojavljajo; načrtno opazujemo in zapisujemo vedenje, ne da bi se vmešavali v dogajanje ali skušali vplivati na vedenje tistih, ki jih proučujemo.
Temeljni metodi in opisa:
- Ekstraspekcija: opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je vidno navzven.
- Introspekcija: (samo)opazovanje lastnih duševnih pojavov; opazovanje vsega dogajanja v naši notranjosti.
Ponazoritev s primeroma:
- Ekstraspekcija: učitelj bi opazoval in beležil izraze strahu pri dijakih (tresenje rok, znojenje, bledica) in za vsakega ocenil, kako močno izraža strah. Svoja opažanja bi primerjal z ocenami.
- Introspekcija: dijaki bi s pomočjo ocenjevalne lestvice sami ocenili svoje doživljanje strahu med pisnim ocenjevanjem. Njihova opažanja bi učitelj primerjal z ocenami.
Pojasnite, zakaj učitelj za raziskavo ni uporabil eksperimenta (dve pojasnitvi). Presodite in pojasnite tri možne pomanjkljivosti opazovanja kot raziskovalne metode.
Pojasnitvi, zakaj učitelj ni uporabil eksperimenta:
- Ker ni proučeval vzročno-posledičnih odnosov.
- Ker ne more nadzirati vseh motečih spremenljivk.
- Ker čustvo strahu ne more nastopiti/izginiti na ukaz eksperimentatorja.
- Ker bi bilo neetično pri dijakih načrtno (umetno) sprožiti strah.
Pomanjkljivosti opazovanja (npr.):
- Navzočnost opazovalca lahko spremeni vedenje opazovancev: če ljudje vedo, da so opazovani, se pogosto vedejo drugače, rezultati so zato lahko popačeni.
- Opazovanje ne omogoča ugotavljanja vzročno-posledičnih odnosov: z opazovanjem proučujemo, kako se ljudje vedejo, ne moremo ugotoviti, zakaj se vedejo na določen način.
- Opazovalec je lahko pristranski: podatke interpretira skladno s svojimi pričakovanji; poudari pomen nekaterih vidikov opaženega in zmanjša pomen drugih.
- Subjektivnost doživljanja pri introspekciji: ne moremo objektivno primerjati dveh odgovorov introspekcije; težko nadzorujemo pristnost odgovarjanja.
- Pomanjkanje nadzora nad motečimi dejavniki: moteči dejavniki lahko popačijo rezultate opazovanja.