V družbeni skupnosti se ljudje lahko vedemo disocialno in agresivno.
Opredelite disocialno in agresivno vedenje in navedite tri primere agresivnega vedenja v družini.
Disocialno vedenje: vedenje, ki ni skladno z normami družbe; sklop različnih vedenj, ki niso skladna z normativno urejenostjo družbe.
Agresivno vedenje: vedenje, katerega namen je povzročanje fizične ali psihične škode; vedenje, usmerjeno v spreminjanje situacije, ki nam ni všeč; vedenje, ki nastane kot posledica frustracij, ker je posamezniku preprečena pot pri doseganju cilja.
Primeri agresivnega vedenja v družini: pretepanje otrok, žalitve družinskih članov, grožnje družinskim članom, goljufanje pri družabni igri, neposojanje igrače.
Razložite, zakaj bi vedenje dijaka, ki izsiljuje sošolca za denar, uvrstili med oblike disocialnega vedenja. S pomočjo vedenjske in frustracijske razlage agresivnega vedenja razložite, zakaj ta dijak izsiljuje sošolca.
Zakaj je izsiljevanje disocialno vedenje:
Izsiljevanje je z zakoni prepovedano; je družbeno nesprejemljivo; povzroča škodo sošolcu (npr. sošolca je strah, ne upa si v šolo, ostane brez denarja za malico).
Vedenjska razlaga:
Dijak izsiljuje, ker posnema vedenje sošolca, ki ga občuduje; dijak pripada vrstniški skupini, v kateri je izsiljevanje odobravano; dijak doživi odobravanje prijateljev, ko izsili denar (vedenje je nagrajevano).
Frustracijska razlaga:
Dijaka za denar izsiljujejo drugi, frustracija povzroči, da začne tudi sam izsiljevati; dijaku so starši ukinili žepnino, zato sošolca izsiljuje za denar; dijak si ne more kupiti dragega puloverja, ki si ga zelo želi, zato skuša priti do denarja z izsiljevanjem.
Pojasnite načine, kako bi lahko v družini in šoli preprečevali nastanek disocialnega vedenja pri mladostnikih (skupaj pet pojasnitev).
Družina:
- starši so modeli neagresivnega vedenja; če mladostnik odrašča ob starših, ki niso agresivni, bo verjetno tudi sam ravnal neagresivno;
- v družini z avtoritativno vzgojo imajo starši mladostnika radi, hkrati mu postavijo jasna pravila o ustreznem vedenju;
- starši navajajo mladostnika na konstruktivno spoprijemanje s frustracijami in ga učijo neagresivnih načinov reševanja;
- starši razvijajo osebnostno čvrstost mladostnika, da probleme doživlja kot izziv in ne le kot grožnjo.
Šola:
- postavi jasna pravila vedenja učencev in dosledno kaznuje kršitve;
- učitelji se izobražujejo o oblikah disocialnega vedenja, da laže prepoznavajo in ukrepajo;
- šola pripravi izobraževanje za učence, npr. delavnice o ničelni toleranci do nasilja ali o ustrezni komunikaciji med vrstniki.