V medosebnih odnosih večkrat opazimo agresivno vedenje.
Poimenujte in opredelite vrsto vedenja v medosebnih odnosih, kamor uvrščamo agresivno vedenje, ter opredelite agresivno vedenje. Poimenujte še eno od vrst vedenja v medosebnih odnosih.
- disocialno vedenje: vedenje, ki ni v skladu z normativno urejenostjo družbe;
- agresivno vedenje: tisto fizično ali besedno vedenje, katerega namen je povzročanje fizične ali psihične škode; vedenje, ki neposredno ogroža interese drugih;
- druga vrsta vedenja v medosebnih odnosih: prosocialno, proindividualno
Na primeru turista na izletu ponazorite tri različna agresivna vedenja. Navedite dve možni razlagi (teoriji) za nastanek agresivnega vedenja in ju pojasnite na primeru vedenja turista.
Primer turista s tremi izrazi agresivnega vedenja, npr.:
Turist si je želel ogledati mestni muzej, ki pa se čez nekaj minut zapira. Ko mu ne dovolijo vstopa, začne kričati na osebje in grozi blagajničarki. Na poti ven s pestjo udari po pultu pri blagajni in ob izhodu jezno brcne v vrata.
Dve razlagi za nastanek agresivnega vedenja:
- biološka razlaga: agresivnost naj bi bila prirojena notranja energija, ki teži k realizaciji; ker turistu niso dovolili vstopa v muzej, se je ta notranja energija sprostila kot nekontrolirano agresivno vedenje;
- frustracijska razlaga: agresivnost je posledica oviranosti ali preprečitve doseganja cilja; ker turistu niso dovolili vstopa v muzej, so ga ovirali pri doseganju cilja, kar je pri njem povzročilo neprijetna čustva in agresiven odziv;
- vedenjska/socialna razlaga: agresivnosti se lahko naučimo s posnemanjem; turist je že večkrat videl svojega šefa, da je agresivno reagiral ob nezadovoljitvi svojih želja in tako dosegel želeno, zato je njegovo vedenje posnemal.
Pojasnite, v katerih primerih je agresivno vedenje v posameznikovem življenju konstruktivno in v katerih nekonstruktivno (skupaj štiri pojasnitve).
Konstruktiven pomen:
- ko se nam zgodi krivica, lahko z agresivnim vedenjem spremenimo situacijo v nam bolj zaželeno (dosežemo želeno spremembo);
- z ustreznim/kontroliranim agresivnim vedenjem lahko zmanjšamo in uravnavamo doživljanje čustvene napetosti (npr. boljše obvladovanje jeze);
- v nevarnih/ogrožajočih situacijah nam agresivno vedenje lahko pomaga pri premagovanju nevarnosti (boj z nevarnostjo);
Nekonstruktiven pomen:
- ko posameznik ne zmore kontrolirati svojih čustvenih napetosti, lahko to napetost usmeri v trpinčenje drugih;
- pojav nasilja, ko z močjo in agresivnim vedenjem povzročamo škodo stvarem ali ljudem;