Informacijo o inteligentnosti posameznika lahko uporabimo za različne namene.
Poimenujte in opišite štiri od sedmih faktorjev inteligentnosti po Thurstonu.
- faktor (abstraktnega, logičnega) sklepanja / faktor rezoniranja: kaže se v sposobnosti presojanja logičnih odnosov, v zmožnostih abstrahiranja, sklepanja (induktivnega, deduktivnega), iskanja pravil ipd.;
- spominski faktor: kaže se kot sposobnost zapomnitve in ohranitve gradiva;
- zaznavni (perceptivni) faktor (zaznavna hitrost): kaže se kot sposobnost hitrega in točnega zaznavanja (predvsem zaznavanje vidnih podrobnosti, podobnosti, razlik);
- prostorski (spacialni) faktor / prostorska predstavljivost: sposobnost dobrega zaznavanja in razumevanja prostorskih odnosov ter sposobnost preoblikovanja teh odnosov;
- številski (numerični) faktor: kaže se v sposobnosti hitrega in točnega računanja (uporaba osnovnih računskih operacij);
- faktor besednosti / tekoča raba besed (fluentnost): ta faktor vpliva na količino in hitrost ravnanja z besednim gradivom;
- besedni faktor / besedno razumevanje: kaže se v sposobnosti razumevanja besednih in jezikovnih odnosov ter vsebin.
Navedene faktorje inteligentnosti ponazorite v kratkem zapisu življenjepisa posameznika, ki se prijavlja na razpisano delovno mesto in predstavlja svoje sposobnosti. Iz zapisa naj bo razvidno, kje v zapisu je ponazorjen posamezen faktor inteligentnosti.
Primer: »Spoštovani, prijavljam se na delovno mesto vodje računovodske službe. Menim, da sem primeren za to delovno mesto, saj sem izjemno hiter in natančen pri izdelavi računov, tudi kadar je potrebno računanje na pamet (številski faktor). Odlično prepoznavam majhne razlike, napake ali podobnosti v nizih številskih podatkov (zaznavni faktor). Nimam težav z zapomnitvijo pomembnih informacij za izdelavo mesečnih računovodskih poročil (spominski faktor), prav tako jih znam jasno in razumljivo pojasniti različnim strankam (besedni faktor).«
Pojasnite prednosti in pomanjkljivosti uporabe testov inteligentnosti pri zaposlenih z vidika delodajalca (skupaj pet pojasnitev).
Prednosti:
- s testi inteligentnosti lahko iz velikega števila prijavljenih kandidatov izberemo manjšo skupino posameznikov, s katero nadaljujemo selekcijo; z njimi zmanjšamo možnost, da na delovno mesto postavimo osebo, ki delovnih nalog ne bo zmogla;
- s testi inteligentnosti dobimo informacijo o močnih področjih posameznega zaposlenega in mu v skladu s tem dodelimo naloge, ki jih bo učinkovito opravljal;
- če bo posameznik opravljal naloge, ki so mu dodeljene glede na njegova močna področja, bo tudi bolj zadovoljen in motiviran za delo.
Pomanjkljivosti:
- dosežki pri testih inteligentnosti niso povsem stabilni (zlasti povprečni IQ niha), zato delodajalec ne dobi nujno zanesljive informacije;
- naloge v testih inteligentnosti merijo predvsem konvergentno mišljenje, ne pa tudi razvitosti divergentnega mišljenja, čeprav problemi na delovnem mestu pogosto zahtevajo divergentno mišljenje;
- zgolj na podlagi testov inteligentnosti ne moremo vedno napovedovati posameznikove uspešnosti na delovnem mestu;
- uporabljeni testi inteligentnosti so lahko neposodobljeni ali kulturno pristrani; na izmerjeni IQ lahko vplivajo motivacija, utrujenost, način izvedbe testa.