Sofija in Ažbe izbirata šolo, na katero bi se vpisala po končani osnovni šoli. Oba sta prepričana, da sta dovolj inteligentna za to, da bi lahko bila uspešna na kateri koli šoli. Sofija si zelo veliko snovi zapomni že pri pouku, Ažbe pa ima rad reševanje matematičnih in logičnih nalog.
Opredelite inteligentnost in poimenujte pet faktorjev inteligentnosti po Thurstonovi teoriji.
Opredelitev inteligentnosti:
- je sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju,
- je sposobnost učinkovitega mišljenja in reševanja problemov,
- zmožnost učenja iz izkušenj, učinkovitega prilagajanja novim okoliščinam.
Pet faktorjev inteligentnosti po Thurstonovi teoriji (navedba katerih koli 5 izmed): besedni faktor (besedno razumevanje), faktor besednosti (tekoča raba besed), številski (numerični) faktor, prostorski (spacialni) faktor, zaznavni (perceptivni) faktor, spominski faktor, faktor (abstraktnega, logičnega) sklepanja
Za Sofijo in Ažbeta predlagajte primer ustreznega poklica, ki bi ga lahko, glede na opis v primeru, uspešno opravljala. Za vsak izbran poklic navedite po dva različna faktorja inteligentnosti iz Thurstonove teorije. S pomočjo opisa posameznega faktorja pojasnite, kako bi lahko koristil pri opravljanju poklica Sofije in Ažbeta.
Sofija – npr. poklic pravnice:
- spominski faktor: za uspešno opravljanje poklica pravnika je treba poznati veliko zakonov, sodnih primerov …;
- besedni faktor: za razumevanje zakonov pravnik potrebuje dobro razumevanje besednih odnosov.
Ažbe – npr. poklic ekonomista:
- faktor (abstraktnega, logičnega) sklepanja: ekonomist potrebuje sposobnost presojanja ekonomskih zakonitosti, sklepanja in iskanja pravil na trgu …;
- številski faktor: ekonomisti potrebujejo tudi hitrost in natančnost pri računskih operacijah.
Presodite in pojasnite prednosti in možne pomanjkljivosti množičnega merjenja inteligentnosti, ki se lahko izražajo na različnih področjih življenja (skupaj štiri presoje s pojasnitvami).
Prednosti:
- poklicno usmerjanje: z merjenjem inteligentnosti lahko ugotovimo smer šolanja in področja dela, na katerih je posameznik lahko uspešnejši;
- diagnosticiranje: s testi inteligentnosti lahko ugotavljamo specifične učne težave, napake v procesu mišljenja, poškodbe …, zaradi česar laže prilagodimo okoliščine in/ali zahtevnost učenja in/ali dela posamezniku;
- štipendiranje nadarjenih: štipendija je lahko za nadarjene dodatna spodbuda za delo in/ali omogoča dostop do dodatnih možnosti za razvoj nadarjenosti.
Pomanjkljivosti:
- upad želje po razvoju inteligentnosti: s testi merimo trenutno stopnjo razvitosti inteligentnosti, zato se posameznik lahko zadovolji s trenutnim rezultatom in opusti željo po razvoju;
- diskriminacija: posamezniku z nižjim rezultatom je odvzeta možnost za nadaljnji razvoj, če je test edini kriterij za vpis ali zaposlitev;
- konflikti zaradi napačnih pričakovanj: ko od posameznika z visokim rezultatom pričakujemo tudi visoko ustvarjalnost, moralnost …