Čustvena stanja lahko nastanejo kot afekti ali razpoloženja.
Navedite tri značilnosti afekta in poimenujte dva afekta. Nato opišite, v čem se afekt razlikuje od razpoloženja.
Značilnosti afekta:
- kratkotrajno čustvo
- močno čustvo
- zmanjšan nadzor nad vedenjem
Poimenovanje afektov (primeri): bes, panika, groza, evforija, obup …
Razlika med afektom in razpoloženjem: v nasprotju z afektom je razpoloženje dolgotrajno in šibko čustvo.
En poimenovani afekt ponazorite z opisom situacije in vedenja osebe na športni tekmi, drugi poimenovani afekt pa z opisom situacije in vedenjem osebe na poroki. Pri tem navedite, iz katerega temeljnega čustva se je razvil posamezen afekt.
Ponazoritev afekta na športni tekmi, npr.:
- bes (temeljno čustvo: jeza): Jože je pozorno spremljal napad svoje nogometne ekipe. Kar naenkrat je nasprotni igralec spotaknil igralca njegove ekipe v kazenskem prostoru. Sodnik ni piskal prekrška. Jože je začel kričati, preklinjati, pločevinko, ki jo je držal v roki, je zalučal prek glav gledalcev na igrišče.
Ponazoritev afekta na poroki, npr.:
- evforija (temeljno čustvo: veselje): Jana je dolgo želela in pričakovala, da se bo njen sin poročil. V trenutku, ko je bil poročni obred končan, je zakričala in stekla proti sinu, ga močno objela in začela prešerno poskakovati in prepevati.
Pojasnite, kako afekti in razpoloženja vplivajo na naše vedenje ali spoznavne procese (skupaj tri pojasnitve). Presodite tudi, ali imajo afekti prilagoditveno funkcijo, in utemeljite svojo presojo.
Pojasnitve vplivov afektov in razpoloženj, npr.:
- afekti lahko vplivajo na hitrejše odločanje (npr. pomoč žrtvi);
- razpoloženja (npr. vedrost) lahko vplivajo na hitrejši priklic informacij iz spomina;
- razpoloženja (pozitivno razpoloženje, sproščenost) lahko vplivajo na večjo izvirnost idej pri reševanju problemov;
- afekti lahko negativno vplivajo na naše presojanje drugih ljudi (npr. vplivajo na razvoj predsodkov);
- afekti, kot sta panika in bes, zmanjšujejo učinkovitost mišljenja in našo pozornost;
- negativna razpoloženja (npr. potrtost, brezvoljnost) upočasnjujejo naša vedenja in zavirajo vedenja, s katerimi bi lahko spremenili situacijo na bolje;
Presoja in utemeljitev prilagoditvene funkcije afektov:
- Da, afekti imajo prilagoditveno funkcijo, ker lahko delujejo kot motivi za nadaljnje vedenje (npr. doživljanje evforije v neki situaciji nas spodbuja, da vedenje, ki je pripeljalo do intenzivnih pozitivnih čustev, izvajamo tudi v prihodnje);
- Ne, afekti nimajo prilagoditvene funkcije, ker pogosto niso ustrezni v okoliščinah, v katerih se pojavijo (npr. panika, ki povzroči močno fiziološko vzburjenje, nas ovira pri učinkovitosti vedenja, npr. pri pisanju testa).