V času francoske revolucije se je večkrat zamenjala državna ureditev.

Ko je buržoazija prišla na oblast, je odpravila cehe, za temelj davčnega sistema je določila zemljiški davek. […] Odpravili so vse notranje carine. Pripravljali so enoten merski sistem, ki naj bi zamenjal neskončno število krajevnih mer. […] Ker je absolutna monarhija izpraznila državno blagajno, je bilo treba poiskati nove vire dohodkov. Buržoazija je zaplenila posestva duhovščine in jih dala naprodaj. Izdelali so denarne obveznice. […] Z njimi so nadomestili kovani denar.
(Vir: Jefimov, A. V., 1949: Zgodovina novega veka 1789–1870, str. 35–36. DZS. Ljubljana)

*

Ko je ljudska vstaja dosegla izključitev žirondinskih poslancev, je nastopilo zadnje razdobje revolucije. Šele sedaj je zakonodajni organ dokončno odpravil vse fevdalne dajatve brez odkupa in tako ugodil tisti zahtevi kmetov, za katero so se štiri leta borili z visoko buržoazijo, ki je ščitila fevdalno lastnino, ker se je bala za svojo lastnino. Dalje je zakonodajni organ uvedel maksimalne cene v zaščito siromašnih slojev, ki so trpeli zaradi draginje.
(Vir: Kermauner, D., 1939: Socialna vsebina francoske revolucije. str. 282. Slovenska knjižna zadruga. Ljubljana)

Izberi eno državno ureditev: USTAVNA MONARHIJA ali REPUBLIKA