Po Stalinovi smrti se je v vzhodnem bloku začel proces destalinizacije. Leta 1956 je na Madžarskem izbruhnila vstaja, novi madžarski premier pa je napovedal velike spremembe.

Jugoslovanski voditelji so reformne ukrepe vlade Imreja Nagyja sprva spremljali z naklonjenostjo …, toda upanje, da bo Madžarska ubrala jugoslovansko pot, se je razblinilo v trenutku, ko je Nagy prisluhnil radikalnim zahtevam upornikov in napovedal oblikovanje koalicijske vlade. Madžarski premier je popustil tam, kjer jugoslovanski voditelji niso bili pripravljeni popustiti niti za ped – pri preoblikovanju enostrankarskega v večstrankarski sistem. Tito je zato drugi sovjetski vojaški poseg ocenil kot nujno zlo in ga podprl, ker je bilo zanj pomembneje, da Madžarska ostane socialistična kot pa neodvisna od Sovjetske zveze.
(Vir: Režek, M.: Vroča jesen 1956. Sueška kriza, madžarska vstaja in vloga Jugoslavije. Annales, 2014, št. 4, str. 608)