Konec 19. stoletja je krizo slovenskega podeželja poskušalo reševati krščansko socialno gibanje pod vodstvom Janeza Evangelista Kreka.
V zadnjem poglavju »Črnih bukev« […] Krek poda smernice »boja proti vsemu kapitalizmu« […]. Na začetku opredeli kmečki stan kot nujno potreben element v državi, saj proizvaja hrano in potrebne surovine. Obenem pa je za Kreka ravno kmečki stan tisti, ki ga […] ogroža kapitalizem. Izhajajoč iz takih stališč predlaga: […] Država mora zakonsko predpisati obveznost ustanavljanja kmečkih zadrug z vso potrebno samoupravo in samostojnostjo. […] Kmečke zadruge […] bi skrbele za […] unovčevanje pridelkov in nakupovanje vsega, kar kmetje potrebujejo. […] Sčasoma bi morali doseči, da bi kmete kreditirale samo zadruge.
(Vir: Lazarević, Ž.: Kmečki dolgovi v avstrijski dobi. V: Prispevki za novejšo zgodovino, 1993, št. 1–2, str. 11)
Opišite odnos Janeza Evangelista Kreka do kapitalizma.
ena od:
- Krek je nasprotoval kapitalizmu.
- Menil je, da kapitalizem ogroža kmeta.
- Kapitalizmu je napovedal »vojno«. …
Pojasnite, kako so zadruge pomagale kmetom.
dve od:
- Zadruge so skrbele za prodajo pridelkov / izdelkov.
- Zadruge so organizirale nakup vsega, kar so potrebovale kmetije / orodja / gnojil / semen. …
- Zadruge so izobraževale kmete.
- Zadruge so prispevale k modernizaciji kmetijstva.
- Zadruge so kreditirale kmete.
- Zadruge so določale (minimalni) obseg kmetij.
- Zadruge so kupovale propadle kmetije na dražbah in jih prodale naprej / dale v najem kmetom brez lastne kmetije. …