Ob koncu 19. stoletja so iz društev nastale prve slovenske politične stranke, ki so imele različen odnos do nacionalnega in jugoslovanskega vprašanja. Ivan Šušteršič je zapisal:

»Naš državno pravni program je trializem. Zavzemamo se zanj ne le iz narodnih, temveč tudi iz dinastičnih vzrokov; kajti pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih pokrajin v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba, ker s tem potom ustvari uspešna protiutež zoper tri najnevarnejše sovražnike dinastije: proti madžarskemu šovinizmu, proti srbski in laški iredenti. /…/.«
(Vir: Cvirn, J., Studen, A., 2012: Zgodovina 3, str. 148. DZS. Ljubljana)