Med razlogi za izseljevanje Slovencev je bila tudi agrarna kriza.

»V avstrijski polovici monarhije je prebivalstvo v letih od 1846 do 1910 naraslo za 57,5 %, število Slovencev pa se je dvignilo le za 18,8 % – najmanj med vsemi narodi Cislajstanije. /…/ Medtem ko so razvitejše dežele zahodnega dela habsburške monarhije po letu 1896 doživljale gospodarsko konjunkturo, je slovensko ozemlje ostalo gospodarsko pasivni, vzdrževani del države.«
(Vir: Štih, P., Simoniti, V., 2008. Slovenska zgodovina: družba-politika-kultura, str. 318. Ljubljana: Sistory, 2008)