Leta 1848 je revolucija zajela tudi slovensko ozemlje. Odzivi Slovencev so bili različni.
Ne le v Ljubljani, kjer so meščani v zahvalo za obljubljeno ustavo /…/ v gledališču priredili ovacije cesarju Ferdinandu I., tudi v manjših mestih in trgih na Slovenskem so bučno proslavili konec absolutizma in začetek ustavne dobe, hkrati pa demonstrirali svojo neomajno zvestobo cesarju in domovini. Toda veselje po svobodi hlepečega meščanstva je že na začetku skalil radikalen nastop nižjih družbenih slojev. /…/ V vseh slovenskih deželah je kmečko prebivalstvo spontano prenehalo izpolnjevati obveznosti do svojih zemljiških gospodov /…/. Tako so ižanski kmetje /…/ razdejali graščino Ig /…/ ter požgali knjige, urbarje in hišno opremo.
(Vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 224–225. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1999)
Navedite, kako se je slovensko prebivalstvo odzvalo na vest o revoluciji.
tri od:
- prirejali so gledališke igre
- proslavljali so na ulicah
- prenehali so izpolnjevati obveznosti do zemljiškega gospoda
- požigali so urbarje / knjige / hišno opremo
- napadali so stanovanja (bogatih) meščanov
- podirali so mitnice
- samovoljno so sekali gozdove
- napadali so gradove …
Kaj so ižanski kmetje skušali doseči s požigom gradu Ig?
ena od:
- Ižanski kmetje so želeli odpravo fevdalizma.
- Ižanski kmetje so želeli pravico do dobrin, ki jih je do tedaj imelo le plemstvo.
- Ižanski kmetje so želeli upoštevanje urbarjev.
- Ižanski kmetje so želeli zmanjšanje davčnih bremen.
- Ižanski kmetje so želeli zemljo …
Pojasnite, zakaj zakon o zemljiški odvezi ni izpolnil vseh kmečkih pričakovanj.
ena od:
- Kmetje so pričakovali manjšo odškodnino.
- Kmetje so težko odplačali odškodnino zemljiškemu gospodu.
- Kmetje so se zadolževali / najemali neugodna posojila.
- Odškodnina je bila za kmete veliko breme.
- Kmetje so morali davke in dajatve plačevati v denarju …