Začetek narodnega gibanja na Slovenskem je povezan z željo po oblikovanju enotnega slovenskega jezika.

Klic avtorja nemško pisane in leta 1768 v Ljubljani izdane Kraynske grammatike /…/, ki je ogorčeno zavračal tujce in izobražene sorodnjake, ker da zaničujejo kranjski jezik, in slovensko govoreče sodeželane pozival, naj se ga ne sramujejo, je bil zato dvakrat prevratniško dejanje: na eni strani je spodbujal k večji samozavesti pri uporabi slovenščine, na drugi pa v jeziku odkrival vez, ki je slovensko govoreče Kranjce družila v posebno, od nemško govorečih kranjskih prebivalcev različno jezikovno enoto.
(Vir: Vodopivec, P., 2006: Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 16. Modrijan. Ljubljana)