Leta 1848 je revolucionarno vrenje zajelo tudi slovenske dežele. Pri reševanju si pomagajte s sliko v prilogi.
Oblasti ni uspelo pomiriti kmetov niti z uvedbo izrednega stanja na Kranjskem (28. marca 1848) niti s stalnimi pozivi cerkve in razumnikov kmetov, naj ostanejo mirni in poravnajo svoje obveznosti. Kmetje so se povsem umirili šele po razglasitvi zemljiške odveze (7. septembra 1848).
(Vir: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, 1. del, str. 24. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005)
Naštejte tri središča kmečkih nemirov na Kranjskem.
tri od:
- Cerklje
- Radovljica
- Kranj
- Šenčur
- Tržič
- Mengeš
- Ig …
Navedite dva načina, s katerima je skušala oblast pomiriti kmete na Kranjskem.
dve od:
- z razglasitvijo izrednega stanja
- s stalnimi pozivi cerkve (k mirnemu in razumnemu vedenju) / s pastirskimi pismi škofov
- z zakonom o zemljiški odvezi
Pojasnite, zakaj zakon o zemljiški odvezi ni izpolnil pričakovanj kmetov.
ena od:
- Kmetje so pričakovali popolno odpravo fevdalnih obveznosti (brez odpravnine).
- Kmetje niso imeli sredstev za odkup odškodnine. …