Srednjeveška mesta na Slovenskem so se delila na mesta v notranjosti (celinska mesta) in na obalna (primorska) mesta. Pri reševanju si pomagajte z besedilom in s sliko v prilogi.
Mesta so tu nastajala v obdobju zrelega fevdalizma pod okriljem gradu, kjer je živel zemljiški gospod, na katerega območju je nastalo mesto. Ta gospod je mestu podelil mestni privilegij, s čimer si je v odnosu do mesta pridobil vlogo mestnega gospoda. … Srednjeveška mesta v primorju so nastala na antičnih in zgodnjesrednjeveških osnovah. … Stopnjo avtonomije teh mest slikajo posebni akti, ki jih je mesto sprejelo samo – mestni statuti
(Vir: Mihelič, D., 1995: Prispevek k poznavanju življenja v srednjeveških mestih. Zgodovina v šoli, št. 2, str. 19)
*
Po jezikovni in etnični pripadnosti je bilo prebivalstvo srednjeveških mest na Slovenskem heterogeno; bi- oz. trilingvizem je bil tu, na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, nekaj običajnega.
(Vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 113. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1999)
Izberi en tip: MESTA V NOTRANJOSTI ali OBALNA MESTA
V okvir katere države so spadala mesta v poznem srednjem veku?
MESTA V NOTRANJOSTI: Sveto rimsko cesarstvo (nemške narodnosti)
OBALNA MESTA: Beneška republika
S katerim dokumentom so bile opredeljene mestne pravice?
MESTA V NOTRANJOSTI: mestni privilegij / statut / listina
OBALNA MESTA: mestni statut / listina
V katerem jeziku so uradovali meščani?
MESTA V NOTRANJOSTI: Uradovanje je potekalo v nemškem jeziku.
OBALNA MESTA: Uradovanje je potekalo v latinskem / italijanskem jeziku.
Pojasnite, po čem se je razlikoval obseg te vrste mest od obsega druge vrste mest.
MESTA V NOTRANJOSTI: Mesto v notranjosti je vključevalo območje znotraj mestnega obzidja, obalno mesto pa tudi podeželsko okolico.
OBALNA MESTA: K obalnemu mestu je spadala tudi podeželska okolica, mesto v notranjosti pa je vključevalo samo območje znotraj obzidja.