V 15. stoletju so se začeli turški vpadi na današnje slovensko ozemlje.
Slovenske dežele so preživljale eno najtežjih obdobij v svoji zgodovini. Podeželje je bilo najbolj na udaru. Nešteta gospostva so bila požgana, naraslo je število opustelih kmetij, npr. v ptujskem gospostvu kar 30 %, v ormoškem 45 %, postojnskem 38 %, v gospostvu Gradec v Beli krajini pa je bilo v začetku 16. stoletja kar 60 % zapuščenih kmetij. Opustelost je bila kasneje vzrok novi kolonizaciji. Turški roparski oddelki so prihajali redno, po večkrat na leto, manjše skupine pa skorajda mesečno. Cilj je bil nagrabiti čim več plena in ujetnikov. Turki so od ujetnikov pobili starejše ljudi, otroke in bolne, druge odpeljali čez meje.
(Vir: Simoniti, V., 1990: Turki so v deželi že, str. 81–89. Mohorjeva družba. Celje)
Kako so se pred turškimi vpadi poskušali zaščititi kmetje?
dve od:
- Kmetje so bežali v jame.
- Kmetje so se skrivali v gozdovih.
- Kmetje so sestavljali črno vojsko.
- Kmetje so gradili utrjena bivališča / tabore. …
Pojasnite gospodarske posledice turških vpadov za domače prebivalstvo.
dve od:
- Turški vpadi so naše dežele gospodarsko izčrpavali.
- Na slovenskem ozemlju se je povečal delež pustot.
- Domačini so pretrpeli veliko materialno škodo.
- Domača trgovina in obrt sta nazadovali, ker so se trgovske poti premaknile proti severu.
- Domačine so doleteli novi davki. …