Srednjeveški samostani so bili središča kulturnega življenja.

Cistercijanski samostan v Stični je kmalu po ustanovitvi v sredini 12. stoletja imel že lastnega bibliotekarja. V času opata Folklanda je nastalo večje število rokopisov, ki so bili rezultat dela zaposlenih mojstrov v pisarski delavnici, kjer so poleg menihov gostovali tudi laiki iz nemškega prostora. Tam naj bi delovalo enajst pisarjev, devet iluminatorjev, sedem pergaminerjev, izdelovalcev pergamenta, in knjigovez.
(Vir: Frantar, Š., in drugi, 2019: Zgodovina 2, str. 177. Mladinska knjiga. Ljubljana)