Po Titovi smrti so državo razjedala mednacionalna in medrepubliška nesoglasja, povezana z gospodarsko krizo.

Na začetku osemdesetih let se je začela inflacija hitro zviševati, v zadnji četrtini leta 1989 pa je prerasla celo v hiperinflacijo. […] Šele zvezni vladi Anteja Markovića je decembra 1989 uspelo pretrgati začaran krog (hiper)inflacije, ki se je do tedaj zvišala že na rekordnih 2700 % na letni ravni. […] V tem obdobju je zaradi političnih sporov v državi že prenehal obstajati skupni jugoslovanski gospodarski prostor. Tako so v Srbiji od leta 1989 zaradi političnih razlik med slovenskimi in srbskimi pogledi na ureditev jugoslovanske države in reševanje jugoslovanske krize že bojkotirali slovenska podjetja in prekinili gospodarsko sodelovanje.
(Vir: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, 2. del, str. 1297. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005)