V visokem srednjem veku se je v evropskem prostoru uveljavil nov model vladanja – stanovska monarhija.

Stanovi so bili organizirani sloji: plemstvo, duhovščina, meščanstvo […]; imeli so svoje posebne pravice (privilegije); izven stanov stoječe ljudstvo je bilo brez političnih pravic […]. Stanovi so bili drug od drugega ločeni. Prehod iz enega stanu v drugega je bil zelo otežen. Pripadnost k nekaterim stanovom je bila določena po rojstvu […]. Stanovi so se med seboj ločevali po pravni in socialni veljavi. […]. Stanovom nasproti je stal monarh. Zahteval je od stanov za državne potrebe razne dajatve, ki so jih le-ti dajali le proti koncesijam.
(Vir: Lešnik, A., 2000: Od despotizma k demokraciji: razvoj ustavnosti in parlamentarizma, str. 36. Modrijan. Ljubljana)