V srednjeveških mestih so se obrtniki za zaščito svojih interesov povezovali v cehe.
Vajeniška doba naj bi trajala do tri leta, vendar so znani primeri do pet ali celo 12 let vajeništva od nastopa; nastop pri mojstru so si mnogi vajenci morali plačati; pomočniki so nato redno prispevali v cehovsko blagajno, po mojstrskem izpitu pa so izdatno pogostili vse mojstre, mesarski pomočniki so pred izpitom morali kar tri leta potovati naokoli in nabirati izkušnje, drugi dve leti; sam izpit je potekal pred cehovskim mojstrom, ki za napake ni poznal milosti.
(Vir: Potočnik, D., Hozjan, A., 2000: Zgodovina 2, str. 53. DZS. Ljubljana)
Katera dva pogoja so morali izpolnjevati pomočniki za sprejem med cehovske mojstre?
dve od:
- mojstrski izpit
- prispevek v cehovsko blagajno
- nabrati so si morali dovolj izkušenj …
Navedite dve pozitivni lastnosti ceha.
dve od:
- varovanje članov ceha pred tujo konkurenco
- skrb za vdove in sirote umrlih članov ceha
- skrb za usposabljanje vajencev in pomočnikov
- skrb za obrambo mesta …
Pojasnite, zakaj so v poznem srednjem veku cehi začeli zavirati gospodarski razvoj.
ena od:
- Cehi so zavirali razvoj konkurence.
- Cehi so imeli zelo stroge predpise za napredovanje iz vajenca v mojstra.
- Z ročnim delom so cehi zavirali sodobnejše načine proizvodnje.
- Cehi so onemogočali svobodno ponudbo in povpraševanje.
- Cehovska ponudba ni zadostila povpraševanju.