Leta 394 je na današnjem slovenskem ozemlju potekala bitka pri Frigidu med cesarjema Teodozijem in Evgenijem. Antični pisec jo je takole opisal:

Na tistem delu bojišča, kjer so se Rimljani bojevali proti Rimljanom, je bil boj neodločen. Kjer pa so se bojevali za cesarja Teodozija barbarski zavezniki, je bila Evgenijeva stran dosti močnejša. Ko je cesar videl, da so barbari povsem potolčeni, ga je navdala silna bolečina. Vrgel se je na tla in klical Boga na pomoč. Njegova prošnja ni bila zavrnjena. […] Pripetil se je čudežen dogodek. Zapihal je silen veter. Ta je kopja, ki so jih zalučali Evgenijevi vojaki, obrnil proti njim samim, medtem ko so izstrelki nasprotnikov leteli vanje še z večjo silovitostjo. Toliko je namreč zalegla cesarjeva molitev.
(Vir: Bratož, R., 1994: Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeveških avtorjev, str. 17. ZZDS, Zbirka zgodovinskega časopisa. Ljubljana)