Uspešnost učenja je odvisna od zunanjih in notranjih dejavnikov.
Poimenujte dve skupini dejavnikov, ki izvirajo iz učenca (notranji dejavniki). Za vsako skupino navedite po tri dejavnike.
Skupini notranjih dejavnikov:
- fiziološki dejavniki: utrujenost, žeja, prehranjenost, kronična obolenja, telesna kondicija, hormonsko ravnovesje, stanje čutil …
- psihološki dejavniki: sposobnosti, učni stil, strategije učenja, učna motivacija, čustva …
Sestavite besedilo, v katerem opisujete povprečno uspešnega dijaka, pri katerem trije od navedenih notranjih dejavnikov pozitivno vplivajo na njegovo uspešnost pri zgodovini, trije od navedenih notranjih dejavnikov pa vplivajo negativno.
Primer besedila:
Dijak Tine si hitro zapomni podatke, ki se jih uči pri zgodovini (sposobnosti), uči se tako, da si podčrtuje ali izpisuje bistvene podatke (učni stil), pred uro zgodovine pojé malico, da ni lačen in je tako laže osredotočen na snov (prehranjenost). Hkrati pa se pogosto ne potrudi in ne vztraja pri učenju (motivacija), včasih zaradi naglušnosti ne sliši dobro razlage učiteljice (stanje čutil), prav tako pozno zvečer igra računalniške igrice in naslednji dan pri pouku zgodovine ni dovolj naspan (utrujenost).
Predlagajte tri strategije za uspešno učenje za dijake, ki so manj uspešni pri učenju zgodovine. Za vsako strategijo utemeljite, zakaj bi pripomogla k bolj uspešnemu učenju.
Strategije in utemeljitve:
- pri učenju učne snovi naj podčrta ključne besede ali podatke: učna snov tako postane bolj pregledna; uči se le bistveno;
- učno snov naj glasno ponavlja: tako utrdi učno snov;
- ko ponavlja učno snov, naj si nariše miselni vzorec: tako poudari ključne besede v snovi; primerja različne dele učne snovi;
- ko preide na učenje nove učne snovi, naj se vpraša, kaj o novi snovi že ve: aktivacija predznanja omogoča lažje in hitrejše učenje; tako umešča novo snov v mrežo že usvojenih pojmov;
- med učenjem naj si zapiše svoja razmišljanja ali vprašanja o posameznem zgodovinskem dogodku: tako učno snov osmišlja; razvija kritično mišljenje;
- med učenjem si izdela časovni trak zgodovinskih dogodkov: tako ima boljšo predstavo o zaporedju dogodkov;
- pri učenju letnic naj uporabi mnemoniko: letnico si bo laže zapomnil.