Mama je naročala sedemnajstletnemu sinu Jakobu, kaj naj prinese iz trgovine. Jakob je ravno takrat prebiral sporočila na svojem telefonu. Potem se je obul in vprašal mamo: »In kaj naj prinesem iz trgovine?« »Ali ti nisem pravkar naročila?« je očitajoče odgovorila mama. Jakob jo je zmedeno pogledal: »Kaj si pa rekla?«
Poimenujte tri vrste spomina in za vsako vrsto opredelite obseg in trajanje.
| Vrsta spomina | Obseg | Trajanje |
|---|---|---|
| Trenutni (senzorni) spomin | (zelo) velik | nekaj sekund, do 4 sekunde |
| Kratkotrajni (delovni) spomin | 5–9 pomenskih enot | 15–40 sekund |
| Dolgotrajni spomin | (praktično) neomejen | vse življenje |
Iz besedila naloge ugotovite in zapišite, katero vrsto spomina so dosegle mamine besede, ko je naročala Jakobu, kaj naj prinese iz trgovine. Z delovanjem spomina pojasnite, zakaj Jakob ni vedel, kaj mu je naročila mama, in razložite, kako bi potekal proces zapomnitve maminega naročila.
Vrsta spomina: trenutni (senzorni) spomin.
Pojasnitev, zakaj Jakob ni vedel: Jakob je bil pozoren na besedilo na svojem telefonu, ne na mamine besede, zato niso prišle v njegov kratkotrajni spomin; v kratkotrajnem spominu se informacije niso obdelale in se zato niso mogle shraniti v dolgotrajnem spominu.
Proces zapomnitve: Jakob bi ob maminem naročanju zaznal (slišal) informacije, sprejel bi jih v trenutni spomin. Na informacije bi bil pozoren in bi jih zadržal in obdelal (ponovil) v kratkotrajnem spominu (15–40 sek.), obdelane informacije bi postale del dolgotrajnega spomina.
Presodite, kateri psihološki dejavniki učenja so pomembni pri zapomnitvi gradiva. Utemeljite svoje presoje (tri presoje z utemeljitvami).
Psihološki dejavniki učenja z utemeljitvami, npr.:
- (umske) sposobnosti: inteligentnejši učenci si hitreje zapomnijo snov; hitreje prilagajajo način učenja zahtevani snovi; učenci z dobrimi spominskimi sposobnostmi si hitreje zapomnijo snov.
- učni stil: učenec si snov hitreje zapomni, če predeluje informacije tako, kot mu najbolj ustreza (vidni, slušni ali gibalni stil).
- (učna) motivacija: učenec, ki je notranje motiviran (snov ga zanima), si snov hitreje zapomni; učenec, ki je zunanje motiviran z nagrado ali pohvalo, snov lažje predeluje.
- čustva: pozitivno razpoložen učenec je bolj pozoren na obravnavano snov in si jo hitreje zapomni; učenec z pozitivnim odnosom do snovi se lažje osredotoči.
- predznanje: učenec z dobrim predznanjem bolje razume vsebine in si jih bolje zapomni; hitreje osmisli znanje ter ga medsebojno poveže.
- učne navike: učenec, ki se uči aktivno z reševanjem vaj in vzpostavljanjem povezav z življenjem, bo naučeno gradivo bolje ohranil.