Hermann Ebbinghaus in Frederic Bartlett sta avtorja pomembnih raziskav na področju zapomnitve gradiva.
Za vsakega avtorja navedite, katere vrste sprememb v zapomnitvi gradiva je proučeval, in opišite po dve ugotovitvi njegove raziskave.
Ebbinghaus – količinske spremembe:
- pozabljanje je največje takoj po učenju;
- v prvi uri izgine več kot polovica vsega, kar smo se naučili;
- nikoli ne pozabimo vsega;
- prihranek časa se pri ponovnem učenju pozna tudi pozneje.
Bartlett – kakovostne spremembe:
- v spominu pri obnovi prihaja do številnih sistematičnih sprememb: spremeni se pomen zgodbe;
- poudarjen je drug vidik zgodbe;
- spremeni se zaporedje dogodkov;
- zgodba postane bolj običajna (asimilacija v sheme).
Na primeru nakupovanja živil v trgovini ponazorite eno količinsko in dve kakovostni spremembi v zapomnitvi. Za vsako spremembo pojasnite, zakaj je količinska oz. kakovostna.
Količinska sprememba (primer), npr.:
Na listek si zapišemo seznam 10 živil, ki jih moramo kupiti. Listek pozabimo doma, v trgovini pa se pol ure kasneje spomnimo zgolj 6 živil.
Pojasnitev: Ker se je zmanjšalo število izdelkov, ki smo se jih spomnili, gre za količinsko spremembo.
Kakovostna sprememba 1 (primer), npr.:
Mama nam je zjutraj naročila, naj v trgovini kupimo kremni sir z zelišči, ko smo popoldne šli v trgovino, smo kupili sir s čilijem.
Pojasnitev: Ob obnovitvi so se spremenile podrobnosti – vsebina se je preoblikovala (zamenjava zelišča za čili).
Kakovostna sprememba 2 (primer), npr.:
S sošolci sestavljamo seznam za piknik. Eden predlaga vložene kisle čebulice, ki nam niso všeč. Ko smo v trgovini, pozabimo več dogovorjenih sestavin, ne pozabimo pa čebulic.
Pojasnitev: Ostale so podrobnosti, ki so nas presenetile ali vzbudile močna čustva – spremenila se je vsebina zapomnitve.
Presodite in pojasnite povezanost različnih psiholoških dejavnikov s pomnjenjem (štiri presoje s pojasnitvami).
Presoje in pojasnitve povezanosti psiholoških dejavnikov s pomnjenjem:
- motivacija: bolje si zapomnimo informacije, če so za nas pomembne, če smo motivirani za zapomnitev;
- čustva: če imamo do informacije čustven odnos, si jo bomo prej zapomnili; čustveno obarvani dogodki se bolje vtisnejo v spomin;
- učenje z razumevanjem: če se gradivo učimo z razumevanjem (in ne na pamet), si ga bomo bolje in trajneje zapomnili;
- sposobnosti: posamezniki, ki so bolj inteligentni (spominski faktor), si prej zapomnijo informacije;
- učni stil: če uporabljamo za nas ustrezen učni stil (vidni, slušni, kinestetični), si informacije prej zapomnimo.