Sigmund Freud je v svoji teoriji opisal pet faz psihoseksualnega razvoja.
S po dvema značilnostma opišite falično fazo, latenco in genitalno fazo ter opisane faze tudi časovno opredelite.
Falična faza (3.–5. leto):
- libido se usmeri k spolnim organom;
- otroka zanimajo spolni organi, razlike med spoloma, rojevanje otrok;
- pojav masturbacije;
- pojav Ojdipovega kompleksa.
Latenca (6.–11. leto):
- deseksualizacija libida;
- razrešitev Ojdipovega kompleksa;
- usmerjanje libida k družbeno sprejemljivim dejavnostim;
- oblikovanje nadjaza.
Genitalna faza (po 11./12. letu; mladostništvo/puberteta):
- seksualne težnje se znova pojavijo;
- glavni objekt libida je partner;
- posameznik je sposoben ljubezni in ustvarjalnega dela.
Razložite značilnosti Ojdipovega kompleksa pri dečkih in njegovo razrešitev ter na primeru ponazorite, kako se značilnosti omenjenega kompleksa kažejo v vedenju otroka pri igri s staršema.
Značilnosti Ojdipovega kompleksa (OK) pri dečkih:
- povečana naklonjenost do matere;
- otrok doživlja očeta kot tekmeca v boju za ljubezen matere;
- pojavi se strah pred maščevanjem očeta, strah pred kastracijo.
Razrešitev OK:
- opusti mater kot ljubezenski objekt;
- identificira se z očetom;
- razvoj nadjaza;
- sprejemanje moške spolne vloge.
Primer OK pri igri s staršema: otrok se raje igra z mamo, očeta pa iz igre izloča; pri igri skuša pokazati mami, da je močan in da lahko premaga očeta; rad se igra tisto, kar je všeč mami, da ji ugaja.
Pojasnite tri možne posledice nerešenega Ojdipovega kompleksa in presodite dva pozitivna prispevka teorije psihoseksualnega razvoja k razumevanju posameznikovega razvoja.
Možne posledice nerešenega OK:
- težave pri oblikovanju spolne identitete;
- pretirana navezanost na starša nasprotnega spola;
- težave pri navezovanju partnerskih odnosov;
- v partnerici/partnerju išče mamo/očeta.
Pozitivni prispevki Freudove teorije:
- razvoj je predstavil v več fazah od otroštva do mladostništva;
- v razvoju je pripisal pomembno vlogo socialnemu okolju (staršem);
- prek Ojdipovega kompleksa je pojasnil razvoj oblikovanja identitete (spolne identitete);
- bolje razumemo in znamo razložiti otrokove avtoerotične težnje (npr. masturbacija);
- v razvoju je poudaril dinamične procese (motivacija, konflikti).