Naša dejanja so lahko zavestno ali nezavedno motivirana.
Navedite po dve značilnosti zavestne in nezavedne motivacije in opišite pojem nezavednega v teoriji Sigmunda Freuda. S primerom ponazorite pomen Freudove izjave »Človek ni gospodar niti samega sebe«.
Značilnosti zavestne motivacije:
- z zavestnim namenom skušamo doseči cilj;
- cilj izberemo zavestno;
- zavedamo se načinov, s katerimi lahko uresničimo cilj;
- zavestno se odločamo, kateremu motivu bomo sledili;
- pri odločanju je prisotno mišljenje;
- odločanje med zamislijo in izvedbo dejanja doživljamo kot voljo.
Značilnosti nezavedne motivacije:
- pri nezavedno motiviranem dejanju ne vemo, zakaj hočemo prav to;
- pogosto se ne zavedamo, kaj je cilj našega delovanja;
- nezavedna motivacija nas sili k podrejanju prirojenim nagonom;
- podrejamo se ponotranjenim moralnim zapovedim.
Pojem nezavednega po Freudu: vse tisto, kar ni predmet zavesti; del duševnosti, ki ga tvorijo potlačene vsebine (tisto, kar smo izrinili iz zavesti, ker je za nas preveč neprijetno, nas ogroža); nezavedno je del duševnosti, ki je pozabljen, vendar še vedno aktiven in lahko prevlada nad zavestnimi namerami.
Primer, npr.: Mojca ni marala sošolke Mare, ker se je vedno norčevala iz njenih kodrastih las. Ko je bila povabljena na sošolkino zabavo, si je prav želela, da Mare ne bi bilo tam. Na zabavi je ni opazila, zato je sošolko veselo vprašala: »A Mare pa nisi pozabila na zabavo?« (nezavedno se je izrazilo v govornem spodrsljaju.)
Razložite odnos med posameznimi deli strukture duševnosti po Freudu (dele tudi poimenujte).
- ono (id): ono daje energijo za delovanje jaza; je v konfliktu z jazom in nadjazom, ker želi zadovoljiti nagone za vsako ceno …;
- jaz (ego): poskuša zadovoljiti potrebe onega tako, da jih prilagaja realnosti; je pomočnik onega in hkrati njegov hlapec; ker je tudi v službi nadjaza, prihaja v konflikt z onim; pod pritiskom onega pa prihaja v konflikt z nadjazom; energijo za delovanje črpa iz onega …;
- nadjaz (superego): nadzoruje jaz, ga kritizira in tudi hvali; kritizira jaz, ki to doživlja kot občutja krivde; zaradi pretirane moralnosti je lahko do jaza zelo krut; je gospodar jaza, ki njegove zahteve doživlja kot nerazumne, a se jim mora podrejati.
Presodite in pojasnite, kakšno je doživljanje in/ali vedenje osebe, pri kateri posamezni del prevlada nad ostalima deloma strukture duševnosti (tri presoje s pojasnitvami).
Prevlada onega:
- motnje v socialnem in čustvenem razvoju: ker so impulzi premočni;
- zmanjša se stik z realnostjo: načelo ugodja prevlada nad načelom realnosti;
- osredotočanje na užitke; egocentričnost: prevladuje težnja po zadovoljitvi nagonov za vsako ceno.
Prevlada jaza:
- socializirano vedenje: prevlada načelo realnosti, odlaganje zadovoljitve nagonov;
- realno doživljanje sebe in drugih: jaz se ne podreja pretiranim zahtevam in kritikam nadjaza.
Prevlada nadjaza:
- prevelika samokritičnost: nadjaz je pretirano strog pri presojanju posameznikovih dosežkov;
- pretirana občutja krivde: zaradi strogih moralnih zahtev nadjaza.