Lawrence Kohlberg je opisal tri osnovne ravni moralnega presojanja.
Opišite po dve značilnosti prekonvencionalne, konvencionalne in postkonvencionalne ravni moralnega presojanja.
Prekonvencionalna raven (2 od možnih):
- presoja dejanja glede na pravila in prepovedi avtoritete;
- upoštevanje pravil zaradi strahu pred kaznovanjem;
- pri presoji upošteva neposredne posledice dejanja;
- dejanje presoja glede na to, kaj lahko z njim doseže;
- pravičnost presoja po načelu vzajemne menjave.
Konvencionalna raven (2 od možnih):
- moralnost dejanja presoja glede na sprejetost in odobravanje njemu pomembnih ljudi;
- pozitivno vrednoti dejanja, ki imajo dober namen;
- pri presoji upošteva pravila, vrednote in stališča družbenega sistema;
- družbene norme veljajo enako za vse ljudi in izjem ni.
Postkonvencionalna raven (2 od možnih):
- presoja po načelih pravičnosti in poštenosti, ki imajo splošno veljavnost;
- spoznava, da so moralne norme lahko v konfliktu;
- okoliščine lahko do neke mere opravičujejo odklonska dejanja, vendar ne vodijo do ukinitve moralnega pravila;
- posameznik si postopoma izoblikuje vrhovno etično načelo; če se ne drži svojih etičnih principov, ima slabo vest.
Vsako raven moralnega presojanja ponazorite s posameznikovo utemeljitvijo odgovora na vprašanje: »Ali je dopustno krasti, ko posameznik nima dovolj denarja za preživetje?« Jasno označite, na katero raven moralnega presojanja se nanaša posamezna utemeljitev, in ugotovite kategorijo vrednot, na podlagi katere običajno presojamo, ko odgovarjamo na zgornje vprašanje.
Prekonvencionalna raven:
Da, v takšnih primerih je dopustno krasti, saj živila ne stanejo veliko. / Ne, krasti je prepovedano in posameznik bi bil kaznovan za svoje dejanje.
Konvencionalna raven:
Da, posameznik lahko krade, da preživi, tako priskrbi hrano tudi svoji družini, ki jo ima rad. / Ne, kraja nikakor ni sprejemljiva, saj ni v skladu z zakoni in družbenimi normami.
Postkonvencionalna raven:
Da, večinoma moramo spoštovati zakone, da ne krademo, vendar je v nekaterih okoliščinah kraja upravičena (npr. ko je ogroženo lastno življenje ali življenje druge osebe). / Ne, če je načelo »ne kradi« naša pomembna vrednota, kraja ni sprejemljiva, vzbuja nam slabo vest.
Kategorija vrednot: moralne vrednote (vrednote dolžnosti in odgovornosti; moralno-etične vrednote).
Presodite tri dejavnike, ki vplivajo na razvoj moralnega presojanja posameznika, in za vsakega pojasnite, kako.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj moralnega presojanja, s pojasnitvami, npr.:
- starši (družina): otrok se identificira z moralnimi principi svojih staršev; prek vzgoje otrok spoznava, kaj je prav in kaj ni;
- vzgoja: avtonomno presojanje se lahko razvije pri vzgoji, ki postavlja jasna pravila vedenja, hkrati pa je otroku pojasnjeno, zakaj so pravila potrebna; pri njihovem oblikovanju sodeluje tudi otrok;
- vrstniki: otroci se identificirajo z vrstniki in sprejemajo njihova pravila in vrednote; spoznavajo odnose enakosti in pravičnosti v skupini;
- šola: učitelj deluje kot model; učenci sprejemajo njegove moralne sodbe;
- mediji: posredujejo informacije o moralnosti vedenj različnih znanih oseb;
- abstraktno mišljenje, izobrazba: zlasti za postkonvencionalno raven je pomembno dobro razvito abstraktno mišljenje; značilna je za ljudi z višjo stopnjo izobrazbe.