Mladostništvo in odraslost sta dve izmed temeljnih razvojnih obdobij v življenju posameznika.
Opišite tri značilnosti obdobja mladostništva in dve značilnosti obdobja odraslosti na socialnem (ali čustvenem) področju.
Značilnosti mladostništva na socialnem/čustvenem področju, npr.:
- pomembni postanejo odnosi z vrstniki;
- odnosi z vrstniki so pri nekaterih pomembnejši kot odnosi s starši;
- mladostniki se želijo osamosvojiti od staršev;
- konflikti s starši;
- vse bolj intimna (zaupna) prijateljstva;
- vzpostavitev spolne intimnosti;
- druženje v skupinah.
Značilnosti odraslosti na socialnem/čustvenem področju, npr.:
- vzpostavitev trajnih ljubezenskih razmerij, partnerstva;
- manj prijateljev, a prijateljstva so globlja;
- ustvarjanje družine;
- usmerjenost v delo, poklicne dosežke;
- pri nekaterih kriza srednjih let.
Razvojne značilnosti na socialnem (ali čustvenem) področju ponazorite na primeru Bojana, ko je bil srednješolec, študent (zgodnja odraslost) in sedaj, ko je v obdobju srednje odraslosti. Iz ponazoritev naj bo razvidno, kako se je Bojanov socialni (ali čustveni) razvoj razlikoval v posameznih obdobjih.
Primer ponazoritve:
Srednješolec (mladostništvo): Bojan se je v srednješolskih letih rad družil s prijatelji. Pomembno mu je bilo, da ima veliko prijateljev, vendar tudi to, da jim lahko zaupa. Vsak konec tedna so hodili na zabave in včasih se je Bojan prepiral s starši, ko je prišel pozno domov.
Študent (zgodnja odraslost): Bojana v času študija niso več toliko zanimale zabave s prijatelji, bil je usmerjen v razmišljanje o svoji bodoči karieri. Imel je dva res dobra prijatelja, s katerima je rad razglabljal o družbenih tematikah. Z dekletom se je preselil v skupno stanovanje in začel načrtovati družino.
Srednja odraslost: Bojan je starš dveh odraslih otrok. Zaposlen je v podjetju, kjer je vodja enote, in z veseljem vodi tim sodelavcev. Že dolgo je poročen in v prostem času se ukvarja s svojim hobijem.
Pojasnite posledice psihosocialne krize v mladostništvu in zgodnji ali srednji odraslosti (po Eriksonu) v medosebnih odnosih posameznika (dve pojasnitvi za psihosocialno krizo v vsakem obdobju).
Posledice psihosocialne krize v mladostništvu za medosebne odnose, npr.:
- ker mladostnik ne zaupa v svojo identiteto, ne razvija zaupljivega odnosa z drugimi;
- identitetna zmeda ga lahko vodi v nesprejemljiva vedenja (npr. odvisnost od drog), kar povzroča konflikte z bližnjimi;
- ker ne zaupa v svojo identiteto, je bolj občutljiv za kritike drugih in jih ostro zavrača;
- ker ne razvija trdnega občutka jaza, je bolj podvržen konformnosti z vrstniki.
Posledice psihosocialne krize v odraslosti za medosebne odnose, npr.:
- zaradi strahu pred izgubo jaza posameznik ne razvija pristnih intimnih stikov;
- pojavijo se občutja osamljenosti zaradi nezmožnosti predajanja v intimnem odnosu;
- stagnacija v srednjih letih vzbuja občutek, da je posameznik drugim nepotreben;
- stagnacija v srednjih letih lahko povzroči, da se posameznik pretirano usmeri nase in zanemarja bližnje.