V psihologiji zbiramo podatke tudi neeksperimentalno, z različnimi raziskovalnimi tehnikami. Tako lahko psihologi na različnih področjih raziskujejo:
a) pomembne posebnosti v doživljanju posameznika,
b) ustvarjalnost kandidatov, ki sodelujejo v izboru za neko delovno mesto,
c) katere slabe navade imajo devetošolci.
Navedite in opišite raziskovalne tehnike, ki bi jih psihologi uporabili v primerih pod a), b) in c).
a) (nestrukturirani) intervju: tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci, vprašanja jim postavljamo ustno.
b) psihološki test / test sposobnosti / test ustvarjalnosti: instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti (sposobnosti/ustvarjalnosti).
c) vprašalnik: tehnika za pridobivanje podatkov, pri kateri so vprašanja postavljena v pisni obliki, prisotnost raziskovalca pa ni nujna; tehnika, pri kateri spraševanci sami berejo vprašanja in nanje odgovarjajo.
Opomba: Če kandidat pri a) navaja vprašalnik oz. pri c) intervju, se odgovor upošteva kot ustrezen.
Na primeru, ko želi dijak raziskati, kako dijaki vrednotijo svojo socialno samopodobo, ponazorite dva tipa ocenjevalnih lestvic. Oba tipa ocenjevalnih lestvic tudi poimenujte in opišite.
Primer opisne ocenjevalne lestvice (OL):
Pri vrstnikih sem priljubljen.
(Obkroži črko pred ustreznim odgovorom.)
a) Povsem drži.
b) Pretežno drži.
c) Ne morem se odločiti.
d) Skoraj nikoli ne drži.
e) Nikoli ne drži.
Opis: stopnje so določene z besednimi opisi.
Primer številske OL:
Z lahkoto sklepam prijateljstva.
1 – 2 – 3 – 4 – 5 (od »nikoli« do »vedno«)
Opis: stopnje so označene s številkami (skrajnosti opisani).
Primer grafične OL:
Do prijateljev sem (označi z X na črti):
sproščen __________________________ nesproščen
Opis: narisana je črta med skrajnima točkama, na kateri označimo svojo oceno.
Dijak raziskuje socialno samopodobo dijakov s čezmerno telesno težo v primerjavi z dijaki z normalno telesno težo. Pojasnite, kako bo moral načrtovati in izvajati raziskavo, da bo pri tem upošteval načeli sistematičnosti in objektivnosti (skupaj pet pojasnitev).
- dobro se seznani in spozna problem čezmerne telesne teže mladih; predvideva, da so mladi s čezmerno telesno težo manj samozavestni;
- pridobi tudi širša spoznanja o tej problematiki; se sprašuje, ali to lahko vpliva na počutje, samopodobo mladostnika;
- določiti mora reprezentativni vzorec, v katerem bodo zastopani dijaki glede na telesno težo, spol, starost, šolske programe;
- izdela ustrezen merski instrument – ocenjevalno lestvico, ki se bo nanašala na ugotavljanje stopnje izraženosti socialne samopodobe;
- izdela načrt raziskovanja, npr. določili bi kraj, čas in trajanje zbiranja podatkov;
- upoštevati mora, da med zbiranjem podatkov ne bo poskušal kakorkoli vplivati na udeležence;
- da spoznanja in ugotovitve izražajo dejanske značilnosti raziskovanega področja in ne subjektivnih značilnosti, mnenj, prepričanj in pričakovanj;
- spoznanja utemeljuje z logičnimi pojasnitvami, ki izhajajo iz izsledkov raziskave.