Študenti prvega letnika psihologije se pogovarjajo. Prvi študent pojasni: »Rad bi pomagal ljudem v duševni krizi, jim svetoval, kako premagati stiske, ki jih doživljajo.« Drugi pravi: »Sebe si predstavljam, kako zaposlenim v podjetju pomagam izboljšati motivacijo za delo, reševati konflikte med zaposlenimi.« Tretji dodaja: »Zanimivo, mene pa zanimajo spremembe, ki jih skozi odraščanje doživljamo ljudje, vse od spočetja do smrti.«
Opredelite psihologijo. Poimenujte tri psihološke panoge in jih uvrstite med teoretične ali praktične (uporabne) panoge.
Opredelitev psihologije: znanost, ki preučuje duševne procese, vedenje in osebnost.
Poimenovanje in uvrstitev panog:
- praktične (uporabne) panoge: psihologija dela, klinična psihologija, pedagoška psihologija, športna psihologija;
- teoretične panoge: obča psihologija, razvojna psihologija, socialna psihologija, kognitivna psihologija.
Ob vsakem študentu v zgornjem primeru poimenujte panogo psihologije, ki ga zanima. Ponazorite odgovor četrtega študenta, ki ga zanima druga panoga psihologije, kot zanima preostale. Panogo tudi poimenujte.
- prvi študent: klinična psihologija
- drugi študent: psihologija dela
- tretji študent: razvojna psihologija
Ponazoritev odgovora četrtega študenta (npr.): »Pritegnejo me predvsem situacije, ko družba vpliva na posameznika, da se začne vesti in doživljati svet drugače, kot če bi bil sam (socialna psihologija).«
Presodite, s katerim strokovnjakom drugih znanosti bi lahko po končanem študiju sodeloval vsak posamezen študent iz primera v besedilu naloge. Pojasnite, v čem bi se študentov pogled na človeka razlikoval od pogleda izbranega strokovnjaka (tri presoje s pojasnitvami).
- prvi študent bi lahko sodeloval z zdravnikom: sam bi se bolj posvečal duševnemu zdravju in bi na človeka gledal z vidika psiholoških dejavnikov zdravja, zdravnik pa bi se posvečal telesnemu zdravju in bi na človeka gledal z vidika delovanja telesa; s farmacevtom: sam bi opisoval simptome duševnih motenj, pripisoval bi jih psihološkim dejavnikom, farmacevt pa bi na človeka gledal z vidika kemičnega neravnovesja;
- drugi študent bi lahko sodeloval z ekonomistom: sam bi se posvečal dobrobiti zaposlenih in bi raziskoval psihološke dejavnike delovne uspešnosti, ekonomist pa bi na posameznika gledal z vidika, kako lahko prispeva k zaslužku podjetja; s sociologom: sam bi se posvečal posamezniku v delovnem timu, sociologa pa bi zanimalo delovanje tima kot celote;
- tretji študent bi lahko sodeloval z biologom: sam bi preučeval telesne in duševne spremembe v razvoju posameznika, biolog pa bi se osredotočil na telesne spremembe in na primerjavo z razvojem drugih živih bitij; s pedagogom: sam bi na posameznika gledal z vidika spoznanj razvojne psihologije, pedagog pa z vidika vzgoje in izobraževanja.