Psihologija proučuje duševne procese, osebnost in vedenje ter pri tem uporablja znanstveno metodo.
Poimenujte tri duševne procese ter opredelite osebnost in vedenje.
Duševni procesi (primeri): čustveni procesi (čustva), motivacijski procesi (motivacija), spoznavni procesi (občutenje in zaznavanje, učenje in pomnjenje, mišljenje).
Opredelitev osebnosti: je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika; psihofizična celota, po kateri se posameznik razlikuje od drugih ljudi; ustaljeni načini posameznikovega doživljanja in vedenja.
Opredelitev vedenja: vse dejavnosti posameznika, ki jih lahko opazujemo/merimo/so vidne navzven.
Predstavljajte si, da načrtno opazujete predšolske otroke v vrtcu. Opišite raziskovalni problem tako, da bo iz njega razvidno, da boste proučevali en duševni proces, določeno osebnostno lastnost in določeno vedenje otrok. Za vsak proučevani element (duševni proces, osebnostno lastnost in vedenje) izberite eno izmed dveh temeljnih metod opazovanja ter pojasnite svoje izbire.
Primer opredelitve raziskovalnega problema:
Pri proučevanju skupine 5-letnih otrok v vrtcu nas bo zanimalo, ali so otroci bolj motivirani za samostojno ali za skupno igro (duševni proces). Prav tako nas bo zanimalo, ali ekstravertni otroci raje izbirajo skupinske igre kot introvertni otroci (osebnostna lastnost). Proučevali bomo tudi kakovost govora pri skupinski igri (vedenje).
Izbira metode opazovanja in pojasnitev, npr.:
- motivacijo bomo proučevali z introspekcijo, ker nam o motivaciji lahko poroča le oseba, ki jo doživlja;
- osebnostno lastnost bomo proučevali z ekstraspekcijo, ker otrok težko poroča o svoji osebnostni lastnosti, zato uporabimo ocene staršev, vzgojiteljic; ker se osebnost izraža tudi skozi vedenje;
- kakovost govora bomo proučevali z ekstraspekcijo, ker lahko značilnosti govora opazuje zunanji opazovalec; je vedenje, ki je vidno navzven.
Utemeljite, zakaj v psihologiji uporabljamo različne raziskovalne metode glede na problem/cilj proučevanja (štiri utemeljitve).
- kadar želimo proučevati vzročno-posledične odnose, uporabljamo eksperiment, ker le tako lahko nadzorujemo/izoliramo vpliv dejavnikov;
- kadar želimo pojav le opisati in nas ne zanima vzročno-posledični odnos, uporabljamo neeksperimentalne (opisne) metode;
- kadar bi bilo eksperimentalno raziskovanje neetično, raje uporabljamo opisne metode;
- kadar raziskujemo duševne procese, načeloma uporabljamo introspekcijo, saj nam oseba najbolje pojasni, kaj se dogaja v njeni notranjosti;
- kadar nas zanima vedenje ali zunanji videz, lahko uporabljamo ekstraspekcijo, saj so te značilnosti osebe vidne navzven;
- ekstraspekcijo uporabljamo tudi pri posameznikih, ki ne zmorejo poročati o svojem notranjem doživljanju (npr. majhni otroci).