V psihologiji poznamo več različnih smeri, med drugim psihoanalizo in behaviorizem.
Navedite po enega predstavnika in po tri področja proučevanja obeh navedenih smeri.
Behaviorizem:
- Predstavniki: Watson, Pavlov, Skinner, Bandura
- Področja proučevanja: vedenje, vplivi okolja, načini učenja …
Psihoanaliza:
- Predstavnik: Freud
- Področja proučevanja: nezavedno, psihoseksualni razvoj, dinamika duševnosti …
Ponazorite doživljanje močnega strahu pri otroku in pojasnite, kako bi ta strah razložil predstavnik behaviorizma in kako predstavnik psihoanalize. Za eno od obeh smeri predvidite tudi, kako bi njen predstavnik pomagal otroku pri soočanju s tem strahom.
Primer: Manca je učenka 6. razreda in doživlja močan strah pred spraševanjem v šoli, zato se nikoli sama ne javi za ustno ocenjevanje. Ko je vprašana, se ji glas trese, govori tiho in dobi rdeče izpuščaje po obrazu in vratu.
Razlaga iz vidika behaviorizma: Predstavnik behaviorizma bi to razložil kot posledico neke pretekle izkušnje, ko se je pri spraševanju osmešila, in zato vsakokrat, ko je v podobni situaciji, doživlja podobne občutke (klasično pogojevanje). Predlagal bi učenje novih, ustreznih oblik vedenja; v okoliščinah, v katerih oseba doživlja strah, bi vpeljal nek ugoden dražljaj.
Razlaga iz vidika psihoanalize: Manca je v preteklosti že doživela neko podobno situacijo, ko se je močno osmešila, in to doživlja kot travmo, zato se izogiba podobnim situacijam. Manca se sploh ne zaveda, zakaj je ta situacija zanjo tako neprijetna, saj njen strah izhaja iz nezavednega. Predlagal bi psihoterapijo, v kateri bi ugotavljali nezavedne vzroke strahu.
Pojasnite, kako behaviorizem in psihoanaliza vsak posebej pomembno prispevata k eni izmed teoretičnih in eni izmed uporabnih panog psihologije. Panogi tudi poimenujte.
Prispevek behaviorizma, npr.:
- razvojna psihologija (teoretična): z razumevanjem principov nagrajevanja in kaznovanja smo pri vzgoji otrok lahko uspešnejši; pri vzgoji otroka lahko hitro in učinkovito vplivamo na razvoj želenih ali odpravljanje neželenih navad;
- pedagoška psihologija (uporabna): s poznavanjem principov učenja znamo bolje motivirati otroke za šolsko učenje; če učitelj otroka za učenje nagradi, bo to utrjevalo njegovo nadaljnje učenje;
- psihologija dela (uporabna): nagrajevanje delovne uspešnosti lahko poveča motiviranost delavcev za kakovostno delo.
Prispevek psihoanalize, npr.:
- razvojna psihologija (teoretična): razumevanje otrokovega (psihoseksualnega) razvoja; razumemo, da dojenčka potolači duda; kdaj uvajati toaletni trening;
- klinična psihologija (uporabna): uspešnejši smo pri zdravljenju duševnih motenj, ki nastanejo zaradi travmatskih izkušenj.